##IMAGE-3588846##

Tik po praznikih nas je precej jezen na uredništvo poklical Novomeščan, ki je ob zadnjih praznikih na pročeljih hiš po mestu in okolici pogrešal izobešene zastave. »A se sramujemo lastne države in nam je že povsem vseeno za vse običaje?« se je spraševal.

V začetku minulega tedna smo dejansko zaznamovali dan reformacije in dan spomina na mrtve, prvi je »le« dela prost dan, drugi pa tudi državni praznik, a v obeh primerih zakon ne predvideva izobešanja zastav.

Gre za Zakon o grbu, zastavi in himni RS ter o slovenski narodni zastavi še iz leta 1994, ki v vseh teh letih ni bil noveliran, zato predvideva, da morajo zastave viseti ob naslednjih državnih praznikih: za kulturni praznik 8. februarja, na dan upora proti okupatorju 27. aprila, za praznik dela 1. in 2. maja, na dan državnosti 25. junija ter na dan samostojnosti in enotnosti 26. decembra. Kot so za Dolenjski list pojasnili v Protokolu Republike Slovenije, pa morajo zastave viseti še za naslednje državne praznike: 8. junija (dan Primoža Trubarja), 17. avgusta (združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom), 15. septembra (vrnitev Primorske k matični domovini), 25. oktobra (dan suverenosti) in 23. novembra (dan Rudolfa Maistra). Dan spomina na mrtve je sicer državni praznik, podobno kot 1. januar (novo leto), a v teh dveh primerih zastav ni treba izobesiti.

Praznike in dela proste dni našteva poseben zakon iz leta 1991, ki pa so ga večkrat dopolnili, nazadnje marca lani. Poleg dneva reformacije, tj. 31. oktobra, so dela prosti dnevi, ko zastav ne izobesimo, še velikonočna nedelja in ponedeljek, binkoštna nedelja, Marijino vnebovzetje 15. avgusta in božič 25. decembra.

Članek je bil objavljen v 45. številki Dolenjskega lista z dne, 10. november 2016.