##IMAGE-2110758##

Novoizvoljeni predsednik države Danilo Türk, ki je včeraj prepričljivo zmagal, bo svojo funkcijo lahko prevzel in začel opravljati vse naloge, pooblastila in pristojnosti, ki mu po ustavi pripadajo, šele po izrečeni prisegi v državnem zboru. Seveda pa bo najprej treba ugotoviti uradni izid volitev. Volilne komisije bodo danes po 12. uri prištele k izidu še glasovnice, ki so jih poslali volivci po pošti iz Slovenije.

Zmagovalca volitev pa bo mogoče razglasiti šele, ko bodo preštete tudi glasovnice volivcev iz tujine, poslane v Slovenijo po pošti. Za volilni izid se bodo upoštevale vse tiste glasovnice, ki bodo prispele do 19. novembra. Za drugi krog predsedniških volitev je bilo v tujino poslanih skupno 43.079 volilnih gradiv. Državna volilna komisija bo nato izdelala poročilo o izidu volitev za predsednika republike in ga predložila predsedniku državnega zbora ter objavila v uradnem listu. Glede na veliko razliko med Danilom Türkom in njegovim protikandidatom v drugem krogu Lojzetom Peterletom te glasovnice izida ne morejo več spremeniti.

Po še vedno neuradnem izidu volitev je za Türka včeraj volilo skupaj 671.018 volivk in volivcev (68,26 odstotka), za Lojzeta Peterleta pa 312.012 volilnih upravičencev (31,74 odstotka). Razlika med novoizvoljenim predsednikom Slovenije Türkom in Peterletom je več kot 359.000 glasov. Volilna udeležba je bila 57,78-odstotna, v prvem krogu pa je bila udeležba 57,67-odstotna. Tako Türk kot Peterle sta bila neodvisna kandidata, a oba z močno strankarsko podporo. Peterleta so podprle tri največje vladne stranke (SDS, NSi in SLS), Türka pa tri najmočnejše opozicijske stranke SD, LDS in Zares ter vladna DeSUS.

Türk je v svojem prvem nastopu v tiskovnem središču v Cankarjevem domu v Ljubljani sinoči dejal, da želi delovati v skladu s svojim predvolilnim geslom - "predsednik, ki združuje in name se lahko zanesete". Zmagovalec drugega kroga predsedniških volitev in novoizvoljeni tretji predsednik države je prišel v spremstvu soproge in hčerke. Protikandidat Lojze Peterle, ki ga je tudi spremljala družina, je v CD novemu predsedniku Slovenije za zmago čestital.

Novi predsednik države bo svojo funkcijo lahko prevzel in začel opravljati vse naloge, pooblastila in pristojnosti, ki mu po ustavi pripadajo, šele po izrečeni prisegi v državnem zboru. V skladu z dosedanjo prakso bo najverjetneje seja državnega zbora, na kateri bo predsednik države slovesno prisegel, tik pred iztekom petletnega mandata zdajšnjega slovenskega predsednika Janeza Drnovška, ki mu funkcija poteče 22. decembra. Drnovšku bo samodejno pripadel naziv bivšega predsednika.

Leta 1992 je prvi predsednik države Milan Kučan slovesno prisegel 23. decembra na ustanovni seji takratnega državnega zbora. Leta 1997 je Kučan po ponovni izvolitvi in pred nastopom drugega petletnega mandata prisegel 22. decembra na izredni seji DZ, predsednik Janez Drnovšek pa je prisegel na slavnostni seji državnega zbora 22. decembra 2002.

Kučan uradnega naziva bivšega predsednika države ne bo več imel in ga bo protokolarno izgubil, neformalno pa bo seveda še vedno bivši predsednik. Zdaj se bo prvič zgodilo, da bomo imeli dva bivša predsednika.

Po zadnjih podatkih republiške volilne komisije so volivci na včerajšnjem referendumu z 71,35-odstotno večino zavrnili uveljavitev novele zakona o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic, s katero naj bi se dobra tretjina delnic Zavarovalnice Triglav namesto na upravičene fizične osebe, zavarovance te zavarovalnice iz leta 1990, prenesla na Kapitalsko družbo (Kad). Predsednik državnega sveta Janez Sušnik je z izidom zadovoljen. "Vlada bo tako lahko še enkrat razmislila, kako problem upravičencev Zavarovalnice Triglav reševati na drugačen način. Najbrž na že znani način, da se vse pravice prenese naravnost na pokojninsko blagajno," je povedal Sušnik.

O povezavi med referendumom in predsedniškimi volitvami Sušnik meni, da je zgibanka, ki jo je po slovenskih gospodinjstvih razdelila vlada, med volivci povzročila zmedo. Poleg tega pa je včeraj izvoljeni novi predsednik republike Danilo Türk pred volitvami napovedal, da bo glasoval proti uveljavitvi novele zakona in najbrž so volivci, ki so ga volili, sledili njegovi pobudi. Zato je prišlo do takšnega izida referenduma, je pojasnil Sušnik.