Spodnje Podravje: Vprašanje o pokrajinah med župani nima enotnega odgovora
Vprašanje regionalizacije se na političnem parketu že kakšnih 20 let valja sem in tja. Kakšen bo status Ptuja in Spodnjega Podravja na pokrajinskem zemljevidu, ni moč napovedati. Ptujčani si najbolj želijo pokrajino Spodnje Podravje. A čisto možno je, da bi ptujsko-ormoško območje postalo del večje podravske oziroma štajerske pokrajine, od severne meje z Avstrijo do južne s Hrvaško.
Če bi obveljal zdajšnji predlog, bi podravska regija združevala 39 občin, brez Maribora, ki bi imel posebni status. Pokrajinska uprava bi bila na Ptuju, kar pomeni, da bi nekaj delovnih mest na ta račun pridobili. Sedež sveta občin bi bil v Ormožu in pokrajinskega sveta v Slovenski Bistrici. Gre za organa, ki se bosta sestajala občasno, kot sedaj občinski sveti. To pomeni, da bosta v teh dveh občinah potrebni le dovolj veliki sejni dvorani, kjer se bodo lahko svetniki sestajali. Pa morda še nekaj pisarn za uradnike, ki bodo pripravili vse potrebno pred sejami in po njih.
Nedvomno si bodo večja in močnejša okolja v organih, ki bodo odločali o delitvi denarja, izborila večje število svojih predstavnikov. Dvom žetalskega župana Butolena o intenzivnejši centralizaciji je popolnoma upravičen. Logično je tudi sklepanje, da se bo »mariborski« del štajerske pokrajine z razvojem oziral proti Avstriji, do katere ga loči le kakšnih 20, 30 kilometrov.
Kaj bo medtem ptujsko-ormoško območje? Še bolj osiromašeno in razvojno zaostalo kot je že sicer? 15 let spremljam lokalno politiko. In kaj boli? Ko na občinskih svetih poslušam prošnje za kakšen kamion gramoza, da bodo ceste po Prlekiji, Halozah in Slovenskih goricah prevozne. V Ljubljani pa medtem po ulicah polagajo granit in marmor. To je Slovenija, dežela dveh svetov!
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
