MPA

»Namen tega strateškega dokumenta je spreminjanje potovalnih navad v občini, izboljšanje pogojev za hojo, kolesarjenje in javni prevoz ter manjšanje uporabe osebnih avtomobilov,« je povedal predstavnik podjetja Aljaž Kunst. Sprejeta strategija pa je hkrati ključni pogoj za prijavo na evropske razpise s področja trajnostne mobilnosti.

Kolo in hoja večinoma le za rekreacijo

Analiza stanja razkriva, da struktura aktivnega prebivalstva občine kaže na izrazito dnevno delovno migracijo in močno prometno odvisnost od regionalnih središč. V letu 2024 je bilo namreč v občini zaposlenih dobrih 13 odstotkov aktivnega prebivalstva. Glavni izziv tako predstavlja izrazita odvisnost prebivalcev od osebnega avtomobila – kar 87 odstotkov zaposlenih na delo potuje z lastnim vozilom, čeprav je 42 odstotkov delovnih mest oddaljenih manj kot 10 kilometrov, kar bi omogočalo uporabo hoje, kolesa ali javnega prevoza. Cestno infrastrukturo dodatno obremenjuje visoka stopnja motorizacije, ki znaša 661 avtomobilov na 1.000 prebivalcev (slovensko povprečje je 579).

Pomemben izziv je tudi pomanjkljiva infrastruktura za hojo v zalednih naseljih. Največje omejitve za hojo se pojavljajo v naseljih, kot so Zgornji Porčič, Osek in del Zgornje Senarske, kjer primanjkuje varnih povezav. Hoja glede na rezultate ankete ostaja podrejena oblika mobilnosti, saj jo za vsakodnevne poti kot glavni način uporablja le tri odstotke prebivalcev, medtem ko večinoma služi rekreaciji in druženju.

Za občino ostaja težava nizka vsakodnevna uporaba kolesa. Kljub infrastrukturnim izboljšavam tudi kolesarjenje namreč ostaja omejeno predvsem na rekreativne namene.

Med željami in finančno realnostjo

Več v Štajerskem tedniku