Nedeljski referendum o spremembi imena te nekdanje jugoslovanske republike je po pričakovanjih pustil zmedo v makedonski javnosti. Čeprav 36,84 odstotna udeležba niti približno ni dosegla 50 odstotnega kvoruma, sta zmago razglasili obe strani, tako vladajoča pod vodstvom Socialnih demokratov premiera Zorana Zaeva, ki spremembo imena podpira, kot opozicijska pod vodstvom VMRO DPMNE, ki je udeležbo na referendumu bojkotirala. Prva se sklicuje na visok odstotek podpore spremembi imena, s strani udeleženih na referendumu. Ti so namreč spremembo podprli z več kot 91 odstotki.
Zaev se je z grškim kolegom Aleksisom Ciprasom namreč uspel dogovoriti, da Grčija dvigne svoj veto na pridružitev Makedonije severnoatlantski vojaški zvezi Nato in Evropski uniji, če Makedonija spremeni ime iz Republika Makedonija v Republika Severna Makedonija. Grčija namreč trdi, da je Makedonija zgodovinsko grško ime, ki pripada severni regiji te južne balkanske države.
Grški premier Aleksis Cipras, levo makedonski premier Zoran Zaev.
Stanje je ob tem zapletel še Evropski komisar za širitev Johannes Hahn, ki je ob prvih rezultatih tvitnil: "Čestitam tistim državljanom, ki so danes glasovali na posvetovalnem referendumu in tako uporabili svoje demokratične svoboščine. Znatna prednost glasu 'Za' kaže na široko podporo Prespanskemu dogovoru in k evro-atlantski poti te države."
A vse ne bo šlo tako zlahka. Sprememba imena države pomeni spremembo njene ustave, ki jo lahko parlament spreminja le z dvotretjinsko večino. Vlada in podporniki spremembe imena pa imajo trenutno le 71 glasov podpore v sicer 120-članskem parlamentu. Za spremembo ustave bi na svojo stran morali pridobiti še 9 opozicijskih poslancev.
Če vladi to ne bo uspelo, je Zaev pripravljen ubrati tudi edino drugo pot - predčasne volitve. To je obljubil takoj po razglasitvi prvih rezultatov in dodal, da: "Makedonija bo postala članica Evropske unije in Nata!"
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Reuters
