Strah za delovno mesto: koga vse bo izpodrinila umetna inteligenca
Če je umetna inteligenca še pred nekaj leti delovala kot oddaljena znanstvenofantastična zamisel, danes postaja realnost našega vsakdana.
Prisotna je v telefonih, bančnih sistemih, zavarovalništvu, zdravstvu, izobraževanju in celo v umetnosti. Vprašanje, ki buri duhove, pa je: bo umetna inteligenca vzela naše delo ali nam ga le olajšala?
Revolucija, ne nadomestitev
»Umetna inteligenca ne bo toliko nadomestila poklicev, kolikor bo transformirala način dela v skoraj vseh panogah,« pravi Andrej Škraba, ustanovitelj podjetja Astra AI, ki razvija napredne digitalne tutorje za učence in dijake. Po njegovih besedah raziskave kažejo, da bo umetna inteligenca vplivala na približno 80 odstotkov delovnih mest, a to ne pomeni njihovega izginotja. »Gre za avtomatizacijo ponavljajočih se nalog in podporo pri kompleksnejših opravilih,« dodaja.
Stroji bodo tako lahko hitreje in natančneje urejali podatke, pripravljali analize in rutinske izračune, človek pa se bo lahko posvetil nalogam, ki zahtevajo ustvarjalnost, strateško razmišljanje in empatijo. Umetna inteligenca torej ne pomeni konca dela – pomeni začetek nove dobe dela.
Svoboda ali grožnja?
Med največjimi prednostmi umetne inteligence Škraba vidi predvsem osvoboditev časa za tisto, kar nas dela človeške: za kreativnost, sodelovanje in strateško razmišljanje. »UI demokratizira dostop do znanja – danes lahko skoraj vsakdo uporablja orodja, ki so bila še pred nekaj leti dostopna samo strokovnjakom. To pomeni, da lahko več ljudi razvija svoje ideje, piše, ustvarja, raziskuje,« pravi.
Toda vsaka revolucija prinese tudi negotovost. Največja nevarnost po njegovem mnenju tiči v neenakosti – če dostop do umetne inteligence ne bo enak za vse, se bodo razlike med ljudmi še povečale. Prav tako opozarja na pomanjkanje etične presoje in človeške intuicije, ki ju tehnologija ne more nadomestiti.
»Kratkoročno bomo imeli težave s preusposabljanjem delovne sile, saj bodo spremembe hitrejše od naših prilagoditev. Toda dolgoročno bomo pridobili družbo, v kateri bomo lahko več časa posvetili smiselnejšemu delu,« dodaja sogovornik.
Delo se ne izgubi, spremeni se
Da delo ne izgine, temveč se preoblikuje, potrjuje zgodovina. Ko so v tovarne vstopili stroji, so nekateri poklici izginili, a hkrati so nastali novi – od tehnikov do upravljavcev. Zdaj smo priča podobnemu procesu.
»Že danes obstajajo poklici, ki jih pred petimi leti ni bilo – na primer prompt inženirji, ki znajo umetno inteligenco naučiti pravilnega razumevanja ukazov, ali specialisti za etiko umetne inteligence,« pojasnjuje Škraba. V prihodnosti bomo potrebovali tudi kuratorje podatkov, trenerje umetne inteligence in strokovnjake, ki bodo bdeli nad delovanjem algoritmov.
Zato po njegovem mnenju ni vprašanje, ali bomo delo izgubili, ampak kako se bomo prilagodili. »Ključno je proaktivno izobraževanje – podjetja, šole in posamezniki morajo začeti razmišljati, katere spretnosti bodo v prihodnje najbolj dragocene.«
Priložnost za Slovenijo
Slovenija se na to prelomnico pripravlja. Vlada je letos ustanovila medresorsko delovno skupino za pripravo nacionalne strategije o umetni inteligenci, ki naj bi usmerjala njen razvoj v smeri etične in človeku prijazne rabe. Nekatera podjetja so korak pred njo – denimo Zavarovalnica Triglav, kjer UI že pomaga pri analizi škodnih zahtevkov in prepoznavanju morebitnih nepravilnosti. A kot poudarjajo, je človek še vedno tisti, ki sprejema končno odločitev.
Po ocenah Svetovnega gospodarskega foruma bo do leta 2030 zaradi avtomatizacije izginilo približno 85 milijonov delovnih mest, a hkrati bo nastalo kar 97 milijonov novih – predvsem na področjih podatkovne analitike, kibernetske varnosti, digitalnega marketinga in razvoja umetne inteligence.
Delo kot vir smisla
A številke same po sebi niso dovolj. Ljudje nismo programi – potrebujemo smisel, identiteto in povezanost. »Dobro je, da umetna inteligenca prevzame nevarne naloge, recimo v rudnikih ali v zdravstvu, kjer zmanjša tveganja za ljudi. Problem pa nastane, ko UI nadomesti človeški stik tam, kjer je ta bistven – pri negi starejših, v terapiji, v šoli,« opozarja Škraba.
Delo ni le vir dohodka, ampak tudi del naše osebnosti. Zato mora družba poskrbeti za tiste, ki jih bo tehnološka preobrazba prizadela – z vlaganjem v preusposabljanje, izobraževanje in socialno varnost.
Učitelj in umetna inteligenca – partnerja, ne tekmeca
Pri Astri AI so umetno inteligenco uporabili v izobraževanju – njihov digitalni tutor pomaga učencem pri učenju, razlagi in utrjevanju snovi. Vendar Škraba poudarja: »UI ne more in ne sme nadomestiti učitelja. Lahko pa ga dopolni in ojača.«
Umetna inteligenca omogoča personalizirano učenje, prilagojeno tempu in potrebam posameznika, kar je v razredu s 25 učenci praktično nemogoče. »Učenec se lahko uči kadarkoli, brez strahu pred spraševanjem. To pomaga tistim, ki se sicer ne bi upali oglasiti. Učitelji pa pridobijo več časa za mentorstvo, motivacijo in razvijanje kritičnega mišljenja,« razlaga.
Toda tisto, česar tehnologija ne zna, je empatično vodenje. Učitelj prepozna razpoloženje otroka, zazna njegovo stisko, spodbuja samozavest. »UI je najboljša takrat, ko deluje kot partnersko orodje. Človek ostaja srce izobraževanja,« poudarja Škraba.
Človek ostaja nenadomestljiv
Čeprav napovedi o robotih, ki bodo prevzeli svet, zvenijo grozeče, realnost je drugačna. Umetna inteligenca ne more misliti, čutiti ali imeti moralnega kompasa. Lahko predlaga rešitev, ne more pa odločiti, kaj je prav.
»Umetna inteligenca je orodje – izjemno močno, a še vedno orodje. Njena naloga je, da nam pomaga delati bolje, ne da nas zamenja,« sklene Škraba.
Prihodnost bo torej pripadala tistim, ki bodo znali združiti človeško toplino in tehnološko učinkovitost. Umetna inteligenca bo pisala poročila, analizirala podatke in razumela algoritme – a zgodbe, ki jih bo svet potreboval, bomo še vedno pisali ljudje.
E-novice · Novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
