J. A., arhiv DL

##IMAGE-2287652##

Urad za narodnosti je danes pripravil javno predstavitev mnenj o predlogih za spremembo zakona o romski skupnosti. Med drugim so sodelujoči v razpravi predlagali spremembe sestave sveta romske skupnosti in jasno določitev pristojnosti države in občin pri urejanju prostorske problematike. Romi si sicer želijo več posluha države.

Vodja urada vlade za narodnosti in državna sekretarka v kabinetu predsednice vlade Tamara Vonta je pojasnila, da so na uradu zbrali predloge za spremembo zakona o romski skupnosti, ki so objavljeni tudi na spletni strani urada. Ti bodo po njenih besedah še nekaj časa v javni razpravi, saj si želi, da bi na koncu sprejeli dober zakon, predvsem pa, da bi dosegli čim višji možen konsenz vseh zainteresiranih strani. Ob tem je izrazila upanje, da bo zakon sprejet do novega leta.

Država mora preko krovnega zakona Romom po mnenju predsednika Foruma romskih svetnikov Darka Rudaša priznati, da so sposobni voditi "globljo notranjo demokracijo". Zavzel se je za spremembo 10. člena zakona, ki ureja sestavo sveta romske skupnosti, ki je ključni sogovornik države pri reševanju romskih vprašanj. Po Rudaševem mnenju bi moral biti ta organ reprezentativen predstavnik Romov na nacionalni ravni.

Predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat Muc pa je v razpravi izpostavil, da poleg obstoječega zakona posebne pravice romske skupnosti zagotavlja še 16 področnih zakonov. Prepričan je, da je treba doreči konkretne obveznosti države in lokalne skupnosti pri urejanju prostorske problematike romskih naselij, kar zakon ureja v 4. in 5. členu. Hkrati s spremembami zakona je po njegovem treba pristopiti k pripravi sprememb zakona o lokalni samoupravi.

Urejanje prostorske problematike je tudi za predsednico Sveta romske skupnosti Janjo Rošer najpomembnejši člen, ki ga je treba dopolniti. Bivanjske razmere Romov so trenutno najbolj kritične, zato meni, da je treba pri tem natančno opredeliti pristojnosti države in občin.

Marija Baranja iz projektne skupine Romano Kher se je med drugim zavzela za "posebne pravice Romov, ki naj se spremenijo v razvojne pravice", izobraževanje in pozitivno diskriminacijo pri zaposlovanju pripadnikov romske skupnosti.

Peticija za manj pravic Romov

Ob robu dogodka je med predstavniki romskih skupnosti odmevala tudi peticija aktivistov Mednarodnega društva za civilni nadzor varovanja človekovih pravic iz Ljubljane, ki zahtevajo manj pravic za Rome oz. ukinitev ustavne določbe o posebnih pravicah romske skupnosti in zakona o romski skupnosti. Kot je povedala aktivistka Rezka Grčman, imajo Romi več pravic kot drugi državljani, kar je po njihovem mnenju v nasprotju s 14. členom ustave, ki določa enakost pred zakonom.

V romskih organizacijah so nad tem ogorčeni. Rudašu, Rošerjevi in Horvat Mucu se zbiranje podpisov zdi nesmiselno. Prav tako so prepričani, da bi ustavno sodišče takšni zahtevi oporekalo. Slutijo, da je v ozadju te akcije nabiranje političnih točk.

Vonta pa je prepričana, da gre za odrekanje podpore kakršnikoli drugi rešitvi kot tisti, za katero določeni ljudje mislijo, da je prava. Takega načina na uradu ne podpirajo in menijo, da je to "poceni igračkanje". Na tak način zagotovo ne bomo prišli do dobre rešitve za vse, je dejala Vonta. Kot je še dejala, jo žalosti nerazumevanje, nepoznavanje, predvsem pa nepripravljenost, da bi v nekaterih okoljih, kjer med romsko skupnostjo in večinskim prebivalstvom prihaja do nesoglasij, naredi kakšen korak za izboljšanje stanja z obeh strani.

V današnji razpravi so sodelujoči sicer ugotavljali, da je za konkretne spremembe zakona potrebno predvsem več enotnosti in sodelovanja med samimi Romi, ki jim je zakon namenjen. Ob tem so opozorili tudi na pomanjkanje politične volje.

Direktor Inštituta za narodnostna vprašanja Miran Komac pa je med predlogi izpostavil, da bi morali dopolniti zakon o samoupravnih interesnih skupnosti za italijansko in madžarsko narodno skupnost (iz leta 1994) z romsko skupnostjo.

Namen današnje javne predstavitve je bil, kot je pojasnila Tamara Vonta, pridobiti mnenja in stališča strokovne in širše javnosti v zvezi s spremembami zakona o romski skupnosti.

Po predstavitvi je sledila odprtje fotografske razstave Rom je v vsakem izmed nas!, ki je nastala v sodelovanju Zveze romske skupnosti Slovenije Umbrella-Dežnik, Romskega informacijskega centra Anglunipe in Slovenskega etnografskega muzeja.