Senat ljubljanskega okrožnega sodišča je Jožeta Zupančiča spoznal za krivega poskusa preprečitve uradnega dejanja uradni osebi med nemiri v Ambrusu leta 2006. Prisodil mu je pogojno kazen šestih mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let. Ostalima dva obtoženima je senat izrekel sodni opomin, tako obramba kot tožilstvo pa napovedujeta pritožbo.

Trojica - poleg Zupančiča še Branivoj Kajdiž in Zdenko Vidic - je na zatožno klop sedla zaradi obtožbe o storitvi kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja uradni osebi 25. novembra 2006, ko se je skupina domačinov zbrala, da bi romski družini Strojan preprečili vrnitev iz postojnskega nastanitvenega centra na njihovo zemljišče.

Predsednik senata Andrej Baraga je pojasnil, da je za Zupančiča sodišče ugotovilo le poskus preprečitve uradnega dejanja, ne pa tudi njegovo dokončanje. Baraga je razložil, da je Zupančič kaznivo dejanje storil, ko je skupina domačinov na cesti postavila fizične ovire in se kljub poziv policistom ni umaknila, temveč policiste žalila, grabila za uniforme, brcala, metala plastenke in kamenje, Zupančič pa je enega od policistov tudi brcnil v mednožje. Zupančiča je policija tudi legitimirala in opravila postopek, je v obrazložitvi sodbe še dodal Baraga.

Ostalima dvema pa se je dokazalo le milejše kaznivo dejanje, sodelovanje v omenjeni skupini, je še povedal Baraga. Dodal je, da ni naloga sodišča, da ocenjuje politični položaj, a da je dejstvo, da lokalni prebivalci niso želeli vrnitve družine Strojan.

Baraga ob tem ne dvomi v zakonitost policijskega ravnanja, saj ljudje ne smejo neprijavljeno zborovati in blokirati ceste, vendar se tukaj postavlja vprašanje o smiselnosti takega ravnanja v takšnem položaju, je poudaril. Za poškodbo glave, ki jo je med nemiri dobil Kajdiž, je Baraga domneval, da jo je dobil s pendrekom, zato se po njegovem mnenju v tem posameznem primeru pod vprašaj postavlja vprašanje zakonitosti intervencije zoper Kajdiža. Vendar bo o tem odločalo grosupeljsko okrajno sodišče, saj Kajdiž preganja dva policista, ki naj bi ga poškodovala. Prav tako Kajdiž zahteva odškodnino od ministrstva za notranje zadeve. Po besedah njegovega zagovornika Benjamina Peternelja, bo prva obravnava oktobra.

Sodišče je vsem trem obtoženim naložilo tudi poravnavo sodnih stroškov, obe strani pa sta tudi že napovedali pritožbo. Okrožni državni tožilec Primož Suknaič je za Kajdiža in Zupančiča zahteval leto in tri mesece pogojne kazni s preizkusno dobo treh let, za Vidica pa pogojno kazen enega leta s preizkusno dobo dveh let.

Kot je pojasnil po izreku sodbe, sodišče ni v celoti sledilo obtožbi glede Kajdiža in Vidica ter da so sankcije bistveno nižje, kot je predlagalo tožilstvo. Kajdižu je sicer med drugim očital, da je bil neke vrste vodja skupine domačinov in jih pozival k nasilju. Prav tako naj bi bil shod organiziran, udeleženci pa naj bi ravnali z zavestnim naklepom.

Peternelj pa je dejal, da trojici ni mogoče očitati kar koli, predvsem pa ne naklepa in protipravnosti njihovega ravnanja, "glede na to, da so policisti ravnali nezakonito in protipravno".