arhiv DL

##IMAGE-3632157##

Število beguncev, ki so ta konec tedna vstopili v Slovenijo, se je nekoliko umirilo. V soboto in nedeljo do 18. ure jih je v državo po podatkih policije vstopilo 5036, vendar je umiritev stanja verjetno bolj kratkotrajna, saj tuji mediji poročajo, da je po koncu stavke voznikov grških trajektov na poti že nov val beguncev.

Od začetka drugega begunskega vala sredi oktobra je do danes do 18. ure v Slovenijo vstopilo 163.207 migrantov. Samo danes jih je do 18. ure vstopilo 3320. To je precej več kot v soboto, ko je v Slovenijo vstopilo okoli 1700 tujcev oziroma najmanj v času drugega begunskega vala.

Danes je bilo sicer v sprejemnih centrih po državi ob 18. uri 1317 beguncev, nastanitveni centri pa so bili po podatkih policije prazni, le v Šentilju je bilo v tamkajšnjem šotorišču 425 ljudi.

Umiritev begunskega vala je najverjetneje kratkotrajna, saj tuji mediji poročajo, da je po koncu stavke voznikov grških trajektov na poti že nov val migrantov, zato je v prihajajočem tednu pričakovati povečano število beguncev tudi pri nas. V soboto je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP grški otok Lesbos zapustilo več tisoč prebežnikov. Že danes dopoldne so v bližnje pristanišče Pirej prispele tri ladje z okoli 5000 ljudmi na krovu, do konca dneva jih v Atenah pričakujejo okoli 7500.

Slovenska ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar se bo v ponedeljek v Bruslju udeležila izrednega zasedanja notranjih ministrov EU na temo begunske krize. Na zasedanju gre pričakovati poziv članicam, naj okrepijo prizadevanja za učinkovito izvajanje načrta premestitve beguncev znotraj unije. Italija in Grčija naj bi prejeli poziv, naj pospešita priprave, preostale članice, ki tega še niso storile, pa, naj čim prej sporočijo razpoložljive zmogljivosti za sprejem beguncev v okviru te sheme.

Med državami, ki po tabeli Evropske komisije v Bruselj še niso sporočile razpoložljivih mest v okviru načrta za premestitev, so na primer Poljska, Češka, Slovaška, Latvija, Estonija in Nizozemska. Med njimi so tudi Avstrija, Hrvaška in Slovenija, ki pa se kot tranzitne države trenutno same soočajo z ogromnim migracijskim tokom.

Iz avstrijskega notranjega ministrstva so medtem sporočili, da bodo najkasneje v sredo sprejeli odločitev o načinu varovanja meje v Špilju, kjer prihaja v državo največ beguncev iz Slovenije. Kot je za avstrijsko tiskovno agencijo APA povedal tiskovni predstavnik notranje ministrice Johanne Mikl-Leitner, naj bi takoj zatem izvedli morebitne gradbene posege.

Kakšne možnosti so vse na voljo, ni povedal. Po njegovih besedah bo ministrica Mikl-Leitnerjeva pristala le na model, ki bo smiseln. Po poročanju medijev sicer ministrstvo preigrava tri možnosti. Dunajski časnik Österreich, ki ga povzema srbska tiskovna agencija Tanjug, navaja, da ima največ podpore možnost postavitve začasnih tehničnih pregrad, ki bi jih bilo mogoče hitro tudi umakniti. Manj pa naj bi bili naklonjeni postavitvi dejanske ograje, s kakršno se je pred begunci zaščitila Madžarska.