Jure Klobčar / MPA

Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac je na novinarski konferenci po seji vlade predstavil predlog zakona o ukrepih za optimizacijo postopkov na centrih za socialno delo (CSD) in v domovih za starejše (DSO) ob uvedbi novega sistema dolgotrajne oskrbe, ki ga je danes vlada poslala v nadaljnjo obravnavo v DZ.

Ključni cilj zakona je poenostaviti prehod stanovalcev domov v nov sistem s 1. decembrom, kar zanje pomeni nižje položnice. Po novem bodo plačevali le strošek namestitve, ne pa tudi oskrbe.

Pravičnejša oskrba za vse

Kalkulator za izračun cen dolgotrajne oskrbe: Toliko boste plačevali

Zakon rešuje tudi vprašanje oseb, ki nimajo urejenega skrbništva in ne morejo podati soglasja za prehod. Kot je pojasnil, bodo ti stanovalci podpisali osebni načrt nato se jih bo obravnavalo kot začasno prevedene, dokler se postopki skrbništva ne uredijo.

Zakon v veljavi

Dolgotrajna oskrba: vse, kar morate vedeti

Varstveno-delovni centri po besedah ministra niso vključeni v sistem prevedbe, saj ostajajo v domeni zakona o socialnem varstvu.

Oskrbnine višje za tiste, ki se ne bodo odločili za prehod v nov sistem

Pojasnil je še, da se bodo oskrbnine s 1. decembrom zvišale le za tiste, ki se ne bodo odločili za prehod v nov sistem. Država namreč ukinja subvencioniranje stroškov, ki jih je doslej krila namesto stanovalcev, ti pa se bodo prenesli v ceno oskrbe za tiste, ki bodo ostali v starem sistemu. Država je letos iz proračuna za to namenila 60 milijonov evrov.

Na vprašanje o pomanjkanju negovalcev je priznal, da jih primanjkuje, a da je to družbena realnost, ki sega tudi na druga področja.

Zakon ukinja tudi potrebo po zdravniškem mnenju za pridobitev e-oskrbe za osebe, starejše od 80 let.

Predlog zakona se nanaša tudi na sklenitev osebnega načrta in izvajanje ter obračunavanje storitev, skladno z osebnim načrtom, prav tako tudi na plačilo izvajalcem dolgotrajne oskrbe, prehodno urejanje mandatov direktorjev, dopolnitve obstoječih zbirk podatkov in urejanje varovanih oddelkov pri izvajalcih dolgotrajne oskrbe v instituciji, so zapisali v sporočilu za javnost ministrstva za solidarno prihodnost.

Maljevac je ponovil, da so vse izhodiščne in informativne cene objavljene na spletni strani ministrstva za solidarno prihodnost, kjer je objavljen tudi kalkulator, kjer si vsak lahko izračuna okvirno ceno, ki jo bo po novem sistemu plačeval. Aktivna ostaja tudi telefonska številka 114 za dodatne informacije o dolgotrajni oskrbi.

Vlada je zakon poslala v obravnavo v DZ po nujnem postopku.

Ministrstvo ne pripravlja novega razpisa za informacijski sistem

Maljevac je zanikal informacijo, da ministrstvo pripravlja razpis za nov informacijski sistem in poudaril, da CSD-ji odločbe že izdajajo s pomočjo obstoječega sistema Krpan. Do zdaj je bilo po njegovih besedah oddanih nekaj čez 4000 vlog, opravljenih 1600 ocen in izdanih več kot 200 odločb.

Glede jutrišnje interpelacije je dejal, da časovnica sprejema zakona nima povezave z njo, in izrazil prepričanje v podporo koalicije.

Vlada potrdila predlog zakona zoper t. i. SLAPP tožbe

Ministrica za pravosodje Andreja Katič pa je pojasnila, da predlog zakona o zaščitnih ukrepih zoper strateške tožbe v slovenski pravni red prenaša evropsko direktivo. Namen zakona je zaščititi osebe, ki se javno udejstvujejo, pred očitno neutemeljenimi tožbami ali zlorabljenimi sodnimi postopki.

Poudarila je, da te tožbe niso vložene z namenom iskanja pravice, temveč "z namenom zastraševanja, omejevanja svobode izražanja, preprečevanja oziroma omejevanja kritične razprave, kar posledično šibi tudi demokracijo".

Sodišča bodo imela možnost zgodnje zavrnitve tožbe

Zakon predvideva več zaščitnih ukrepov, ki jih bo sodišče lahko izvedlo na predlog tožene stranke. Med njimi so možnost zgodnje zavrnitve tožbe, naložitev plačila varščine tožeči stranki in povrnitev celotnih stroškov postopka upravičencu, vključno s polno nagrado odvetnika, če tožeča stranka s tožbo ne uspe. Sodišče bo lahko tožečo stranko in njenega odvetnika tudi denarno kaznovalo.

Na vprašanje o višini kazni je Katič pojasnila, da bo ta znašala 10 odstotkov vrednosti spornega prometa, vendar ne manj kot 3000 evrov in ne več kot 10.000 evrov. Potrdila je, da se zakon nanaša le na civilne postopke, saj bi vključitev kazenskih postopkov zahtevala obsežnejše posege v zakonodajo, obstoječi zakon o kazenskem postopku pa že omogoča predhodno presojo zasebnih tožb.

Racija na domačiji Peršman za Katič nesprejemljiva

Katič se je pozdravila ugotovitve avstrijske komisije glede racije na domačiji Peršman. Dejala je, da gre za "za nas zelo in osebno zame nesprejemljiv dogodek" in napovedala pogovor z avstrijsko pravosodno ministrico. Glede pozivov k odstopu ustavnega sodnika Mateja Accetta pa meni, da na podlagi znanih informacij o pogovoru z evropsko komisarko Vero Jourovo to ni potrebno.