J. A., arhiv DL

##IMAGE-3631829##

Na povabilo policije nekdanjim policistom, naj se priključijo pomožni policiji, se je do zdaj pozitivno odzvalo 95 posameznikov, so pojasnili na Generalni policijski upravi. Z njimi in še preostalimi, ki se bodo morda javili, bo policija podpisala pogodbo, nato pa se bodo lahko priključili pomoči pri obvladovanju begunskega vala.

Pretekli teden je namreč DZ sprejel spremembo zakona o organiziranosti in delu v policiji, s katero je zvišal starost nekdanjih policistov, ki se lahko pridružijo pomožni policiji. Namen novele je bil, da policija poleg že obstoječih 252 pomožnih policistov dobi dodatne pomožne sile, ki bi lahko pomagale tudi pri obvladovanju begunskega toka. Sprememba zakona bo začela veljati po objavi v uradnem listu, kar naj bi se predvidoma zgodilo danes.

Po spremembi se lahko med pomožne policiste vključijo osebe, ki so prostovoljno zapustile policijo, so mlajše od 60 let in so v zadnjih petih letih prenehale z delom v policiji.

Takšnih kandidatov je po pojasnilih policije 801 in vsem so v preteklih dneh že poslali pisno povabilo, naj sprejmejo predlog za podpis pogodbe o delu v pomožni policiji. Do danes je policija prejela 116 odgovorov, pri čemer 95 od njih soglaša s podpisom pogodbe, 21 pa jih je odgovorilo, da pogodbe ne nameravajo podpisati.

Na policiji pojasnjujejo, da bodo v primeru, da ne bodo pridobili vseh potrebnih pomožnih policistov, za preostala prosta mesta izvedli javni razpis. Ta bo izveden v skladu z uredbo o pomožni policiji, nanj pa se bodo lahko prijavili tudi ostali zainteresirani kandidati.

Hrvaška predala protestno noto

Na hrvaškem zunanjem ministrstvu so danes predali ostro protestno noto odpravniku poslov na slovenskem veleposlaništvu v Zagrebu Marku Rakovcu zaradi postavitve slovenske bodeče žice ob državni meji, ki po mnenju hrvaške strani na dveh točkah poteka po hrvaškem ozemlju. Rakovec je ponovil slovenska stališča glede žice.

Pomočnica hrvaške zunanje ministrice za evropske zadeve in dvostransko sodelovanje Maja Bakran Marcich je Rakovca obvestila, da sta sporni dve točki ob mejnih prehodih Harmica (Rigonce) in Bregana (Obrežje). Pozvali so Slovenijo, naj čim prej umakne ograjo s spornih točk, a v diplomatski noti niso navedli, da bo to v nasprotnem primeru storila hrvaška stran.

Hrvaško zunanje ministrstvo je včerajšnjem sporočilu za javnost, v katerem so obvestili o noti, zapisalo, da gre za območje, ki ga tudi Slovenija v svojih uradnih virih navaja kot dele hrvaškega ozemlja.

Rakovec je danes ponovil, da je ograja na slovenskem ozemlju in da ne gre za ukrep proti Hrvaški, temveč za ustavljanje nenadzorovanega vstopa beguncev na slovensko ozemlje. Ograja je začasne narave, je ponovil Rakovec.

Hrvaškim diplomatom je še dejal, da se Slovenija zaveda spora o meji in da ograja ne prejudicira meje. Pred izgradnjo ograje so o načrtovanem ukrepu ob meji obvestili arbitražno sodišče kot tudi hrvaško stran. Izrazil je pričakovanje, da bosta Slovenija in Hrvaška nadaljevali sodelovanje pri izvajanju ukrepov z oktobrskega bruseljskega mini vrha o begunski krizi.

Rakovec je Bakran Marcichevi predal tudi pismo slovenske notranje ministrice Vesne Györkos Žnidar, ki želi zaradi reševanja begunske problematike 17. novembra v Ljubljani organizirati srečanje notranjih ministrov regije.

Medtem je hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić ocenila, da gre za podobno situacijo, kot jo bila z Madžarsko, ko je ta postavljala ograjo na meji s Hrvaško. "Odzvali smo se na podoben način in Madžarska je premaknila svojo žico," je dejala pred današnjo sejo vlade. Pričakuje, da bo tako kot Madžarska ravnala tudi Slovenija.

Na Hrvaškem pričakujejo, da bo slovenska stran čim prej odgovorila na noto glede na napovedi hrvaškega notranjega ministra Ranka Ostojića, da bodo ograjo na spornih točkah umaknili hrvaški policisti, če je ne bo Slovenija. Na Hrvaškem je bilo neuradno slišati, da gre za meje katastrskih občin, ki so ob rekah Sotli in Bregačnici, sporni deli ozemlja, na katerih je slovenska žica, pa so v lasti hrvaških državljanov.

Kljub ponovni uveljavitvi dublina množičnega vračanja beguncev iz Nemčije ni pričakovati

Čeprav je Nemčija odpravila izjemo, ki je sirske begunce varovala pred vračanjem v državo vstopa v EU, ni pričakovati, da bi v Slovenijo vrnili omembe vredno število beguncev, so za Dnevnik pojasnili na nemškem notranjem ministrstvu. Tudi notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar ocenjuje, da nemška odločitev ne bo imela večjega praktičnega učinka.

Na nemškem notranjem ministrstvu so namreč pojasnili, da postopke vračanja po dublinskih pravilih izvajajo za tiste begunce, katerih podatke o registraciji najdejo v evropski bazi Eurodac. Če postopek uvedejo, v vsakem posameznem primeru o tem obvestijo tudi državo, v kateri je bil begunec prvič registriran.

Konkretnih številk o beguncih, ki so jih doslej vrnili na podlagi dublinske uredbe, na nemškem ministrstvu nimajo. A pravijo, da ni pričakovati, da bi se v postopku znašla večina beguncev, niti da bi bilo število vrnjenih veliko.

Slovenska notranja ministrica Györkös Žnidarjeva je včeraj za Odmeve na TVS povedala, da je dublinska uredba, ki predvideva, da članica EU lahko prosilca za azil vrne v državo vstopa v EU, kompleksna in da v njej ni avtomatizma, je pa to vsekakor politično občutljivo vprašanje. Z vrnitvijo se mora strinjati tudi država, v katero begunce vračajo, je dejala.

"Po uredbi iz Dublina na državo, v kateri je begunec registriran, najprej naslovimo prošnjo za vrnitev in počakamo na odgovor, ali se s prošnjo strinjajo ali ne, potem pa se odločimo o vrnitvi ali pa tudi ne, odvisno od položaja," pa je za Delo pojasnil tiskovni predstavnik notranjega ministrstva v Berlinu Tobias Plate.

Ni še jasno, kako se bodo Nemci vrnili k dublinski uredbi, saj velike večine beguncev, ki so zdaj nastanjeni v Nemčiji, niso registrirali v tistih članicah EU, prek katerih so prišli.

Večina jih je sicer vstopila v unijo v Grčiji, a tja se jih ne sme vračati. Kot je za Delo povedala Neža Kogovšek Šalamon z Mirovnega inštituta, je to leta 2011 prepovedalo Evropsko sodišče za človekove pravice. "Ker je v Grčiji azilni sistem razpadel, prosilci za azil tam ne morejo dobiti ustrezne zaščite v času čakanja na odločbo o statusu begunca, zanje ni poskrbljeno niti po minimalnih humanitarnih standardih nastanitve in oskrbe," je opisala.

Torej lahko Nemčija begunce vrača bodisi na Hrvaško bodisi v Slovenijo, odvisno od tega, kje je bil posameznik prvič registriran. A Hrvaška beguncev dolgo časa ni dosledno registrirala. Slovenija je skušala registrirati vse, a kot so za Delo povedali na slovenski policiji, zaradi okoliščin včasih opravijo enostavnejši postopek popisa, pri katerem ne odvzamejo prstnih odtisov. Odtisov tudi ne obdelujejo v skladu z uredbo Eurodac.

Težava je tudi, da pri številnih pribežnikih, ki jih registrirajo, ni podatkov o datumu rojstva, saj mnogi zaradi kulturnih razmer ne vedo, kdaj so rojeni, zapomnijo si le letnico rojstva, piše Delo. Po pisanju Dnevnika pa bo največja ovira pri vračanju beguncev dejstvo, da številni do prihoda v Nemčijo sploh niso bili registrirani ali pa so dokumente o registraciji zavrgli.