Luksemburg bo julija od Latvije prevzel šestmesečno predsedovanje EU, ki ga bosta po pričakovanjih zaznamovali grško in britansko vprašanje ter soočanje z begunsko krizo v Sredozemlju, je danes v Bruslju ob predstavitvi prioritet v drugi polovici leta povedal veleposlanik Luksemburga pri EU Christian Braun.
Luksemburg, ena šestih ustanovnih članic unije, bo Svetu EU predsedoval že dvanajstič in tako dobro pozna delovanje bruseljskega stroja. Nazadnje je bil za krmilom leta 2005 v času zavrnitve ustavne pogodbe na referendumih v Franciji in na Nizozemskem.
Grčija, Velika Britanija in migracije - to so ključna vprašanja, s katerimi se bo v drugi polovici leta ukvarjala EU, a veliko teh stvari ni v rokah predsedstva, je povzel Braun v razpravi, ki jo je pripravil bruseljski think tank European Policy Centre (EPC).
Grčija poskuša z mednarodnimi posojilodajalci doseči dogovor o reformah v zameno za naslednji finančni obrok v izogib bankrotu, ki bi moral biti dosežen ta mesec, a v vsakem primeru bo grško vprašanje po Braunovih besedah zagotovo še naprej zaposlovalo EU.
Z grškim vprašanjem se sicer ukvarjajo evroskupina ter institucije mednarodnih posojilodajalcev, torej Evropska komisija, Evropska centralna banka in Mednarodni denarni sklad; predsedstvo Sveta EU pri tem ne igra ključne vloge.
Podobno je v primeru britanskega vprašanja, s katerim se bosta ukvarjala zlasti predsednika Evropskega sveta in Evropske komisije. Britanski premier David Cameron bo na junijskem vrhu predstavil ideje o reformi unije in prevetritvi odnosov med unijo in Otokom.
Več vloge bo imelo predsedstvo pri soočanju z begunsko krizo v Sredozemlju, saj minister predsedujoče države vodi zasedanja notranjih ministrov, ki bodo odločali o sporni predlagani delitvi bremen z razporeditvijo beguncev po članicah unije.
"To bo v prihodnjih mesecih, morda celo letih, zelo pomembna tema," je danes poudaril luksemburški veleposlanik pri EU ter ocenil, da ne bo lahko in da predlogi komisije niso popolni, so pa po njegovih besedah dobra podlaga za razpravo.
Še ena tema bo še naprej v ospredju pozornosti: ukrajinska kriza. Braun pričakuje poleti podaljšanje gospodarskih sankcij proti Rusiji za pol leta, nato pa januarja razpravo o nadaljnjih korakih na podlagi ocene izvajanja mirovnih dogovorov iz Minska.
Braun je izpostavil še poročilo petih predsednikov o poglabljanju gospodarske in denarne unije, a poudaril, da je treba zlasti zagotoviti izvajanje tega, kar je že dogovorjeno.
Prav tako je izpostavil druge znane prednostne teme: energetsko unijo, digitalno in varnostno strategijo, sveženj za izboljšanje evropske zakonodaje, unijo kapitalskih trgov, naložbeno ofenzivo in boj proti izogibanju davkom.
Od Evropske komisije v prihodnjem tednu pričakuje podroben načrt v sklopu prizadevanj proti izogibanju davkom, zlasti glede obdavčevanja podjetij, ter zagotavlja, da si bo Luksemburg v vlogi predsedstva na tem področju vsekakor prizadeval za napredek.
Izpostavil je tudi potrebo po napredku na področju varstva podatkov, saj je dogovor o tej direktivi pogoj za dogovor o novih evropskih pravilih o uporabi podatkov o letalskih potnikih (PNR), ki velja za ključno orodje v boju proti terorizmu.
Na področju širitve Luksemburžan v drugi polovici leta ne pričakuje večjih premikov, morda odprtje kakšnih poglavij z državami v pristopnih pogajanjih, torej Črno goro ali Srbijo, ki pričakuje, da bo letos odprla prva pogajalska poglavja.
Že pred lizbonsko pogodbo je bilo predsedstvo predvsem obraz bruseljskega aparata in le eden od mnogih krmarjev evropske ladje. Po pogodbi, ki je prinesla stalnega predsednika Evropskega sveta in zunanjepolitičnega predstavnika, pa ima le še simboličen pomen.
Reuters
Arhiv Svet24
