Maja Bašelj

##IMAGE-3339147##

Kulturni forum SDS je v Novem mestu sinoči pripravil javno tribuno o problematiki objektivnosti medijev v slovenski družbi. V pogovoru, ki ga je vodil predsednik foruma Matjaž Lulik, so se njegovi sogovorniki strinjali, da v slovenskih medijih ni svobode govora in objektivnosti, kot primer pa so med drugim navedli poročanje o sodbi Janezu Janši.

Gosti tribune, ki je potekala v novomeški Knjižnici Mirana Jarca, so bili zgodovinar Stane Granda, nekdanji urednik na Siol TV Uroš Urbanija, nekdanji direktor urada vlade za komuniciranje Anže Logar in novinar časopisa Demokracija Gašper Blažič.

Granda je kot prvi poudaril, da ne verjame slovenskemu sodstvu in medijem, katerih problem je po njegovem mnenju v lažeh. Kot primera takega poročanja je navedel poročanje o kardinalu Francu Rodetu in prvaku SDS Janezu Janši.

Urbanija je nato nadaljeval, da je sicer svoboda govora v Sloveniji načelna, v javnem prostoru pa da mediji drugače mislečih ne upoštevajo oz. da je svoboda govora zaradi deformiranosti medijev le na papirju. Novinarji pa še vedno delujejo kot družbenopolitični delavci.

V nadaljevanju je tudi menil, da je po njegovih izkušnjah slovensko novinarstvo v zablodi. Ko govori o novinarskih standardih, pa "je to najbolj sprevržena panoga, kjer se govori o visokih standardih, objektivnosti, neodvisnosti in nepristranskosti, a niti ena od teh stvari ne drži," je izpostavil.

Logar je stanje v medijskem prostoru ocenil za slabše kot pred desetletjem, novinarji pa, kot je dejal, ne iščejo več ozadja novic. So le družbenopolitični delavci, ki strežejo uradno resnico. Svoboda govora pa velja le za tiste, ki napadajo SDS in desnico, je ugotovil.

Novinarji tudi bralce usmerjajo v levo politično stran in ne predstavljajo dejanske politične slike, je še pristavil.

Blažič pa je menil, da je družba asimetrično porazdeljena, kar vpliva tudi na poročanje medijev. Te sicer nadzoruje "neototalitarni in postkomunistični" del družbe, ki je hkrati lastnik kapitala, je ocenil.

Sogovorniki javne tribune so navedli še vrsto utemeljitev za svoje trditve, kot rešitev pa gospodarsko kriz. Ta bo medije prisilila, da se bodo prilagodili trgu, politično prevetritev medijskega prostora in zavedanje ljudi, ki bodo ugotovili, da se jim kratijo pravice.

Podčrtali so tudi potrebo po privatizaciji družb, ki stojijo za mediji, pomoč spletnih medijev in pa, kot je povzel Granda, ukinitev naročnine za delo javne televizije in odpravo družbene lastnine.