Sedeminosemdesetletna Irene Lewis Ward trdi, da je prapravnukinja kralja Friderika VII, ki je prestol prepustil sorodniku Kristjanu IX, čigar potomka je današnja kraljica Danske, Margareta II.

Friderik naj bi namreč umrl brez potomcev, Irene pa pravi, da sta Friderik in njegova tretja žena, balerina Louise Rasmussen, skrivaj imela hčerko. To naj bi bila Irenina babica Elizabeth.

Čeprav je bil Friderik pred tistim poročen dvakrat, sta se oba njegova kraljeva zakona nesrečno končala. Njegova poroka z Louise, ki ni bila modre krvi, ni bila dobro sprejeta, potencialni potomci pa ne bi mogli prevzeti očetovega naziva. In vse dokler ni spregovorila Irene, je veljalo, da par ni imel otrok in da je prestol po Friderikovi smrti ostal prazen.

»Med raziskovanjem nisem niti pomislila, da bi lahko odkrila kaj takega.« - Irene Lewis Ward

Elizabeth naj bi se tako rodila februarja leta 1851, njeno življenje pa je zaradi grožnje vojne bilo skrbno varovana skrivnost. Če bi bila deček, bi par oznanil rojstvo dediča in naslednika, tako pa sta se starša bala, da bi njeno rojstvo botrovalo uporu, ki bi lahko pomenil vojno med Dansko in Nemčijo. Staršema tako ni preostalo drugega, kot da sta novorojenko čim prej spravila iz države. V svoj dom v Walesu jo je sprejel Sir Henry Williams-Wynn, britanski ambasador na Danskem. Elizabeth se je v Veliki Britaniji poročila in imela tri otroke, a umrla kmalu za možem in najstarejšim sinom. Tako je John, Irenin oče, pri šestih letih ostal brez matere. Ko je pozneje iskal stare starše po materini strani, mu Williams-Wynnovi niso hoteli razkriti njegovega porekla.

John je umrl, Irene pa se je zaobljubila, da bo nadaljevala očetovo raziskovanje. Na Danskem je uspela izslediti prapravnukinjo varuške, ki je Elizabetho pospremila v Wales, vendar ji je morala obljubiti, da bo zgodbo razkrila šele po njeni smrti.