Primož Lavre / MPA

Kot je povedal Janša, je koalicijska pogodba usklajena 95-odstotno. "Kakšnih 5 odstotkov pa je še 'na mizi', to so nekatere večje, težje stvari in računamo, da bomo končali ta teden," je v državnem zboru ##napovedal prvak SDS. Dodal je, da ne glede na to, kdaj se predlogi vložijo, nadaljevanje procedure ni možno, dokler se ne izteče 14-dnevni rok in to je naslednji torek.

O razdelitvi ministrstev ni želel govoriti, kot je dejal, je to naslednja faza. "Če bodo podpisi, bomo vložili kandidaturo, o tem se bomo pogovarjali, ko bo vsebina usklajena. Zaenkrat še ni," je povedal Janša.

Stroški funkcioniranja države so previsoki

Spregovoril je tudi o interventnem zakonu, o katerem razpravljajo v državnem zboru. "Razvojni zakon gre v pravo smer, razbremenjuje vse in bo koristil praktično vsem dvem milijonom ljudi v Sloveniji. Upokojenci bodo imeli višje pokojnine, ki bodo manj obremenjene, delavci bodo imeli plačo, ki bo imela večjo kupno moč, koristil bo vsem tistim, ki zdaj čakajo v dolgih čakalnih vrstah, ker bodo prej prišli do zdravnika," je novinarjem povedal Janša.

Dodal je, da predlagani ukrepi res posegajo v strukturo proračunskih izdatkov in to izdatno, a je ta zakon po njegovih besedah napisan za drugačno vladanje, kot smo ga spremljali v zadnjih štirih letih. "Ta zakon bo uresničljiv ob drugačnem funkcioniranju države, delalo se bo tudi na odhodkovni strani, saj so stroški za funkcioniranje države previsoki."

V izhodiščih za koalicijsko pogodbo, ki so bila usklajena, sta po besedah najverjetnejšega mandatarja med prioritetami tako debirokratizacija kot decentralizacija: "Pod tema dvema besedama se skrivajo obsežni ukrepi, ki bodo prispevali k temu, da bo funkcioniranje države cenejše in tudi bolj kvalitetno."

Zahtevajo drugačen razrez

Vroče v državnem zboru, prerekanje in prekinitev seje že v prvih minutah

Manjši izdatki, če bo formirana nova vlada

Oboje je po njegovih besedah možno doseči ob manjših izdatkih. "Seveda pod predpostavko, da bo formirana nova vlada, ki bo te politike izvajala, in ob predpostavki, da večina številk, ki jih danes imamo na voljo, držijo in je javnofinančno stanje države takšno, kakršnega slika minister za finance," je dodal.

Če pa je stanje slabše, bodo po Janševih pojasnilih potrebni fiskalni ukrepi, ki jih bodo, če bo sestavljena vlada, izvajali ob pripravi proračunskih dokumentov.

Predlog, ki deli

Interventni zakon: Kdo je za in kdo proti

Sindikati se borijo proti boljšemu življenju

Morebitni zakonodajni referendum, ki ga poleg strank odhajajoče koalicije napovedujejo tudi v sindikatih, po njegovem mnenju glede na zakonsko ali ustavno ureditev ni mogoč.

Zakon namreč združuje določbe o davkih, o katerih referendum ni dopusten, in druge določbe, o katerih je referendum mogoč, na kar je opozorila tudi zakonodajno-pravna služba državnega zbora. Ker slovenska zakonodaja pozna le referendum o zakonu kot celoti, ne pa o posameznih delih, bi se lahko znašli v ustavnopravnem nedopustnem položaju, je zapisala omenjena služba.

Po Janševih besedah je sicer zakonodajni referendum ustavna in demokratična možnost, vendar se mu zdi, da smo edina država, v kateri se sindikati borijo proti temu, da bi bilo življenje za vse boljše. "Ne razumem tistih, ki napovedujejo blokado tega zakona," je ponovil in apeliral na sindikate naj ne preprečujejo ukrepov, ki izboljšujejo življenje vseh, še posebej tistih, ki jih sindikati zastopajo.

##ARTICLE-1898413

Zavist in ambicija

Kot je dodal, je sicer res, da zakon ne bo imel popolnoma enakih učinkov za vse, a ponovil, da bo koristil vsem. "V slovenskem knjižnem jeziku obstaja ena beseda, s katero se da opisati takšen pristop in temu se reče zavist. Levica v Sloveniji na zavisti gradi svojo politiko. Beseda, na kateri želimo graditi politiko mi, pa je ambicija," je povedal prvak SDS.