20. avgusta preminuli Klaus Zapf se je ljudem priljubil zaradi svoje radodarnosti, saj je razdal večino svojega denarja, medtem ko se je sam čez mesec prebijal s 370 evri. Umrl je star 62 let.

»Ne potrebujem denarja,« je nekoč dejal. »Je le vir neenakosti. Na svetu je dovolj idiotov z denarjem, ne potrebujete še enega več.« Obogatel je s podjetjem, ki se je bavilo s selitvami, in četudi se je imel za svoje bogastvo zahvaliti kapitalizmu, je bil zagret častilec socializma. Ideologijo je tako zelo občudoval, da je dal na dvorišču svojega podjetja v Kreuzbergu postaviti kip Lenina. O svojem delovnem mestu je slikovito dejal: »Tu se dnevno zdravijo iluzije o veličini.«

»Ne potrebujem denarja. Je le vir neenakosti. Na svetu je dovolj idiotov z denarjem, ne potrebujete še enega več.« - Klaus Zapf 

Kot mladenič se je naselil v Zahodnem Berlinu, da bi se izognil obveznemu služenju vojaškega roka. Začel je s študijem prava, a ga je kmalu opustil in ustanovil svoje podjetje. Ker ni imel vozniškega izpita, je najel voznike, posel pa mu je zaradi nizkih cen storitev hitro vzcvetel. Vsemu svojemu bogastvu navkljub pa je živel življenje tipičnega predstavnika srednjega sloja – bival je v majhnem najemniškem stanovanju, zbiral prazne steklenice in nakupoval v supermarketih.

Vendar pa se je za skromnim videzom skrival pronicljiv poslovnež, ki je pravilno napovedal, da bo po padcu zidu državna prestolnica Berlin in ne Bonn. Tam je zato vzpostavil izpostavo, kar se mu je bogato obrestovalo – na 14 različnih lokacijah je imel 600 zaposlenih in več kot 60.000 strank leto. Zapf, ki je bil poročen dvakrat, je preminil na svojih tretjih medenih tednih, ko mu je odpovedalo srce. V svojem zadnjem intervjuju februarja letos je dejal, da bo njegova zadnja poteza premik na pokopališče v Eppingenu, kjer so ga tudi pokopali v spremstvu 13-letne hčerke, prijateljev, nekdanjih žena in politikov.