Trumpu uspelo doslej nemogoče: Združil je Evropejce
Geopolitična tveganja in grožnje s carinami silijo Evropejce v tehnološko neodvisnost. Preverili smo aplikacije, ki ponujajo varno alternativo ameriškim velikanom.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Januarja 2026 je svetovno javnost pretreslo dogajanje, ki so ga mediji poimenovali »kriza na Grenlandiji«.
Ameriški predsednik Donald Trump je 17. januarja sprva zaostril retoriko, ko ni izključil možnosti uporabe sile za zaščito ameriških interesov na Arktiki.
Hkrati je kot vzvod uporabil trgovinsko politiko in napovedal uvedbo dodatnih 10-odstotnih carin na uvoz iz osmih evropskih držav s 1. februarjem, s stopnjevanjem do 25 odstotkov do 1. junija, če ne bi prišlo do dogovora.
Dinamika v Davosu se je hitro spremenila, ko je Trump 21. januarja po pogovoru z Markom Ruttejem umiril retoriko.
Javno je izključil vojaško posredovanje in zaustavil grožnje z dodatnimi carinami v sporu glede Grenlandije.
Kljub diplomatski pomiritvi je škoda ostala. Zaupanje v samoumevnost čezatlantskega zavezništva je utrpelo udarec.
Evropejci pa so dobili opomin, da njihova varnost ne more sloneti izključno na trenutnem razpoloženju Bele hiše.
Ne gre več le za politično nestrinjanje, temveč za pragmatično oceno: ali je varno prepustiti svoje podatke in poslovanje državi, ki Evropo vse pogosteje obravnava kot tekmico?
Varnost ni več samoumevna
Portal Tech Policy Press je poročal o incidentu, ki je v diplomatskih krogih sprožil rdeči alarm.
https://svet24.si/novice/tujina/pam-bondi-zda-jeffrey-epstein-donald-trump-1879710
Glavni tožilec Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) Karim Khan je sredi preiskave občutljivih geopolitičnih zadev izgubil dostop do službene elektronske pošte, ki jo gostuje ameriški tehnološki velikan Microsoft.
Mediji, kot je AP News, so poročali, da je blokada izhajala iz skladnosti ponudnika z ameriškimi sankcijami proti posameznikom.
Čeprav je Microsoft v uradnih izjavah, ki jih navaja britanski parlamentarni arhiv, zanikal, da bi samovoljno blokiral celotno institucijo, je dogodek razgalil sistemsko ranljivost.
Če lahko ameriški pravni ali politični ukrepi vplivajo na komunikacijo mednarodnega sodišča v Haagu, tveganje obstaja tudi za evropska podjetja.
Strokovnjaki to imenujejo »stikalo za izklop« – možnost, da ponudnik storitve zaradi domače zakonodaje čez noč prekine sodelovanje.
Na to težavo v svojem poročilu o konkurenčnosti opozarja tudi Mario Draghi. Ugotavlja, da Evropa brez lastnih, suverenih tehnoloških rešitev ostaja v podrejenem položaju, kar v času geopolitičnih trenj predstavlja neposredno varnostno grožnjo.
Digitalni detektivi v vašem žepu
Potrošniki so se na ta tveganja odzvali z iskanjem alternativ. Na trgu so vzniknila orodja, ki kupcem pomagajo hitro preveriti poreklo izdelkov in storitev.
BrandSnap: Fotografija razkrije poreklo
Eno takšnih orodij je aplikacija Brandsnap. Uporabniku ni treba iskati črtne kode; dovolj je, da fotografira embalažo izdelka ali njegov logotip.
Aplikacija s pomočjo prepoznave slik identificira blagovno znamko in uporabniku takoj sporoči podatke o matičnem podjetju ter njegovem sedežu.
Tako lahko kupec v trenutku preveri, ali s svojim nakupom podpira lokalno gospodarstvo ali multinacionalko s sedežem onkraj Atlantika.
GoEuropean: Imenik neodvisnosti
Za digitalne storitve in spletne nakupe se uveljavlja platforma goeuropean.
Deluje kot specializiran iskalnik, ki uporabnikom pomaga najti evropske zamenjave za priljubljene ameriške storitve.
Če uporabnik išče alternativo za ameriško oblačno shrambo ali orodje za videokonference, mu platforma ponudi seznam evropskih ponudnikov.
Gibanje »Odjavi se«
Tehnološka orodja podpirajo širše družbeno gibanje. Ameriški profesor marketinga Scott Galloway s svojo iniciativo »Resist and Unsubscribe« (Upri se in se odjavi) potrošnike spodbuja, naj pregledajo svoje mesečne bančne izpiske in, kjer je to mogoče, naročnine tehnoloških velikanov zamenjajo z alternativami.
Čeprav gre za ameriško pobudo, je v Evropi naletela na plodna tla kot način za krepitev domačega tehnološkega ekosistema.
Slovenski in evropski oblak: Varno zavetje podatkov
Mnogi uporabniki zmotno verjamejo, da so njihovi podatki varni pred tujimi jurisdikcijami zgolj zato, ker ameriško podjetje uporablja strežnike v Evropi.
Ameriška zakonodaja CLOUD Act omogoča ameriškim organom pregona, da na podlagi veljavnega pravnega postopka ali sodnega naloga zahtevajo podatke od ameriških podjetij, ne glede na to, kje na svetu se ti podatki nahajajo.
To ustvarja pravno negotovost za evropska podjetja in posameznike.
Zato evropska podjetja, združena v pobude, kot je »EuroStack« (vključuje npr. Nextcloud in IONOS), gradijo infrastrukturo, ki je pravno in tehnično neodvisna od ZDA.
Koofr: Slovenska rešitev s šifriranjem na strani uporabnika
Slovenija pri tem tehnološkem preporodu igra aktivno vlogo, saj med glavne evropske alternative oblačnim storitvam spadajo tudi slovenski strokovnjaki.
Domače podjetje Koofr ponuja rešitev, ki neposredno naslavlja tveganje nepooblaščenega dostopa do podatkov.
Njihova funkcija Koofr Vault temelji na načelu šifriranja na strani odjemalca.
V praksi to pomeni, da aplikacija datoteke zaklene že na uporabnikovi napravi, preden jih sploh prenese v oblak.
Ključ za dešifriranje ostane izključno pri uporabniku in nikoli ne zapusti njegove naprave.
Brez dostopa do uporabnikove naprave in gesla vsebine datotek ne more videti nihče, niti ponudnik storitve niti morebitni tuji preiskovalci.
Medtem ko nekateri ameriški ponudniki podobne rešitve običajno ponujajo le v dražjih poslovnih paketih, je pri evropskih ponudnikih, ki zasebnost postavljajo na prvo mesto, tak model pogosto privzet in dostopen vsem.
Upor na policah in cestah
Odločitev za evropske izdelke ni omejena le na digitalni svet. Nezadovoljstvo z geopolitičnimi potezami in trgovinskimi ovirami vpliva tudi na prodajo fizičnih dobrin.
Ikona ameriške mode, podjetje Levi's, se zaveda tveganj. Kot poroča časnik The Guardian, so vlagatelji in vodstvo opozorili, da blagovna znamka, ki močno sloni na ameriški kulturni identiteti, trpi, ko svetovna javnost ZDA vidi v negativni luči.
Potrošniki v takšnih trenutkih pogosteje posegajo po lokalnih ali nevtralnih znamkah.
Podoben trend je opazen na avtomobilskem trgu. Tiskovna agencija Reuters poroča o padcu prodaje vozil Tesla v Evropi, kar analitiki delno pripisujejo vse večji konkurenci, delno pa tudi polarizirajoči javni podobi izvršnega direktorja Elona Muska in njegovi politični angažiranosti.
Evropski kupci se, tudi zaradi negotovosti glede prihodnjih carinskih politik in servisne mreže, pogosteje vračajo k uveljavljenim evropskim proizvajalcem električnih vozil, kot sta BMW in skupina Volkswagen.
Evropska denarnica
Upor proti odvisnosti od tujih storitev vstopa tudi v finančni sektor.
Evropa načrtuje prekinitev prevlade ameriških kartičnih velikanov, kot sta Visa in Mastercard, ki trenutno nadzorujeta večino denarnih tokov na celini.
Nova denarnica Wero in zavezništvo EuroPA bosta do leta 2027 povezala 130 milijonov uporabnikov v enoten sistem, ki temelji na takojšnjih plačilih z računa na račun.
V Sloveniji banke to neodvisnost gradijo na temelju sistema Flik.
Kot smo že ekskluzivno poročali včeraj, odbor za shemo Flik trenutno preučuje dokumentacijo za vstop v evropsko zavezništvo, kar bi domačemu sistemu podelilo »evropski potni list«.
Uporabniki bi lahko obdržali aplikacijo, ki jo že poznajo, vendar bi z njo v prihodnje brez težav plačevali tudi v tujini, denimo v pariški pekarni ali trgovini v Berlinu.
Glavna prednost takšnega modela je neodvisnost od kartičnih shem.
Pri vsakem plačilu s kartico del provizije odteče ameriškim korporacijam, pri neposrednem prenosu med računi pa ta člen v verigi odpade.
S tem projektom Evropa gradi lastno finančno infrastrukturo, ki zmanjšuje strateško ranljivost celine v primeru geopolitičnih pretresov.
Kje nas Amerika še vedno drži v šahu
Kljub rasti evropskih alternativ strokovnjaki opozarjajo na realnost: na določenih področjih je odvisnost od ameriške tehnologije še vedno izjemna.
Najbolj očiten primer so mobilni operacijski sistemi. Po podatkih analitskih hiš si trg pametnih telefonov v Evropi skoraj v celoti (več kot 99-odstotno) delita ameriška Google (sistem android) in Apple (sistem ios).
Mario Draghi v svojem poročilu o konkurenčnosti EU izpostavlja, da Evropa na tem področju nima lastne platforme, kar jo postavlja v podrejen položaj.
Podobno velja za področje umetne inteligence, kjer ameriška podjetja (OpenAI, Google, Anthropic) z milijardnimi vložki diktirajo tempo razvoja, medtem ko evropski izzivalci, kot je francoski Mistral, šele lovijo priključek.
Varnost kot nova valuta
Kar se je začelo kot reakcija na politične grožnje in carine, prerašča v dolgoročnejši premik.
Evropejci spoznavajo, da digitalna suverenost ni le abstrakten pojem, ampak vprašanje varnosti osebnih in poslovnih podatkov.
Z uporabo orodij, kot sta Brandsnap in Goeuropean, ter prehodom na storitve, kot sta Koofr ali Threema, uporabniki prevzemajo nadzor v svoje roke.
Popolna neodvisnost je morda še daleč, a prvi koraki k zmanjšanju tveganj so že narejeni.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
