J. A., arhiv DL

##IMAGE-3629795##

V Slovenijo je danes do 18. ure vstopilo 2050 migrantov, in sicer z dvema vlakoma v Dobovo, sedaj naj bi bili že v Avstriji. Po napovedih hrvaških varnostnih organov bo okoli 23. ure iz Slavonskega Broda v Dobovo pripeljal naslednji vlak, na katerem naj bi bilo okoli tisoč migrantov. Od sredine oktobra do danes do 18. ure so policisti zabeležili 284.699 migrantov.

Grčiji naj bi grozila začasna izključitev iz schengna

Če Grčija ne bo kmalu izpeljala dogovorjenih ukrepov za obvladovanje begunske krize, državi po poročanju medijev grozi začasna izključitev iz schengenskega območja. Visok predstavnik notranjega ministrstva v Atenah je sicer to zanikal.

Britanski časnik Financial Times je danes poročal, da se znotraj EU krepi nezadovoljstvo zaradi nasprotovanja Grčije, da sprejme pomoč od zunaj. Nekateri vodilni predstavniki EU tako menijo, da je grožnja z izključitvijo Grčije iz schengna še edino sredstvo, s katerim bi grškega premierja Aleksisa Ciprasa prepričali, da izpolni svoje obljube in sprejme pomoč EU.

V letošnjem letu je grško mejo prečkalo več kot 700.000 migrantov.

Če bo EU uresničila svojo grožnjo, bo začasna izključitev Grčije prva po letu 1985, ko je nastalo schengensko območje.

Grčija sicer zavrača večje angažiranje agencije EU za nadzor zunanje meje Frontex na grški meji. Atenam tudi očitajo, da niso pripravljene sprejeti humanitarne pomoči EU in da niso sposobne izboljšati sistema za registracijo beguncev.

Evropski notranji ministri, ki se bodo sestali v petek, naj bi Grčiji dali vedeti, da ji grozijo bolj drastični ukrepi, če ne bo ukrepala pred vrhom EU sredi decembra.

Grčija naj bi bila ta teden deležna že več tovrstnih opozoril, med drugim s strani luksemburškega zunanjega ministra Jeana Asselborna, ki je bil na obisku v Atenah, je še poročal FT.

Državni sekretar na grškem notranjem ministrstvu, pristojen za priseljevanje, Janis Muzalas je danes zanikal, da bi bilo mesto njegove države v schengnu pod vprašajem, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Kot je zatrdil, je poročanje FT polno "laži in sprevračanj".

Kot je dejal, določene države članice EU Grčijo zmotno krivijo za težave celotne povezave, npr. za zamude pri vračanju ekonomskih migrantov. Pisanje FT po njegovem odraža to pogosto izrečeno kritiko s strani nekaterih držav članic. Katerih točno, Muzalas ni pojasnil, so pa med bolj kritičnimi Slovaška, Madžarska in nekatere druge srednjeevropske države.

Merklova Afganistance svari, da imajo malo možnosti za azil

Nemška kanclerka Angela Merkel je afganistanskemu predsedniku Ašrafu Ganiju danes na pogovorih v Berlinu zagotovila, da bodo nemški vojaki v prihodnjih letih ostali v Afganistanu. A obenem je kanclerka poudarila, da imajo prebežniki iz Afganistana, ki so se v zadnjem času zatekli v Nemčijo, le malo možnosti za azil v tej državi.

"Ne bi smeli vzbujati lažnega upanja," je na skupni novinarski konferenci z Ganijem dejala Merklova. Kot je pojasnila, je Nemčija iz humanitarnega vidika dolžna pomagati Afganistancem, ki so sodelovali z nemškimi oboroženimi silami ali drugimi nemškimi organi v Afganistanu ter so se zaradi tega znašli v nevarnosti.

"A tisti, ki so prišli v Nemčijo izključno iz ekonomskih razlogov, nimajo pravice do azila v državi," je izpostavila in dodala, da bodo te prišleke vrnili v domovino.

Merklova je kot alternativo begunstvu predlagala, da bi Afganistanci ostali na varnih območjih znotraj svoje države, kjer bi po njenem morali imeti upanje na prihodnost.

V zadnjih mesecih se je število Afganistancev, ki so v Nemčiji zaprosili za azil, močno povečalo. Samo oktobra so jih po vsej državi registrirali kakih 31.000, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Afganistanski predsednik je danes dejal, da bi morali imeti Afganistanci bolj realno sliko o Nemčiji. "Ulice te države nikakor niso tlakovane z zlatom," je ponazoril.

Merklova je Ganiju sicer danes zagotovila, da bo Nemčija storila vse, kar je v njeni moči, da pomaga pri razvoju in stabilizaciji Afganistana. Po njenih besedah načrtujejo, da bi zaradi napetih varnostnih razmer v državi nemški vojaki tam ostali tudi v prihodnjih letih.

Zunanji ministri članic zveze Nato so sicer včeraj podaljšali misijo za urjenje afganistanskih varnostnih sil v leto 2016. Tudi v prihodnjem letu Nato v Afganistanu ostaja z okoli 12.000 vojaki, od tega naj bi bilo 980 nemških.

Po napovedih Merklove se bodo nemški vojaki v Afganistanu borili proti tihotapcem ljudi in mrežam za ponarejanje potnih listov. Gani je tihotapljenje ljudi označil za "grozen in zelo nevaren proces", v katerem ljudje plačajo med 20.000 in 25.000 dolarjev za zelo tvegano pot.

Deželni glavar Salzburškega za neke vrste hotspote na meji s Slovenijo

Deželni glavar Salzburškega Wilfried Hauslauer se je danes v Bruslju zavzel, da bi Nemčija, Avstrija in Slovenija skupaj zavarovale zunanjo mejo schengna na meji s Hrvaško. Na meji s Slovenijo bi tako uredili čakalna območja za begunce, neke vrste hotspote, je še dejal, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

"Združiti moramo naše moči," je ob tem pozval Hauslauer. Kot je še pojasnil svojo idejo, bi v teh čakalnih območjih že opravili identifikacijo oziroma potrebno evidenco migrantov. Dodal je, da bi bil ta sistem učinkovitejši, stroški pa manjši, saj so sedaj trojni, v vsaki od treh držav posebej.

Čakalna območja bi uredili po vzoru tistih, ki so na Salzburškem, begunce pa bi iz teh čakalnih območij neposredno in "organizirano odpeljali v Slovenijo, Avstrijo ali Nemčijo".

Kot je še opozoril deželni glavar, to ni trajna rešitev. Za to je potrebno doseči rešitev na evropski ravni in doseči zaščito zunanjih meja EU, za kar bo po njegovih besedah potrebno več časa, ki ga je treba premostiti. "Vzporedno moramo ukrepati. Tisoči in tisoči ljudi so že na poti," je dejal in opozoril, da so na Salzburškem glede obvladovanja begunskega vala dosegli "mejo izvedljivega".

V prihodnjem letu tudi ne bo mogoče urediti toliko sprejemnih centrov kot letos. Razmere so trenutno mirne, a prihodnji veliki begunski val bo zagotovo še prišel, je dejal Hauslauer.

Nemčija trenutno sprejema 6000 beguncev na dan, imajo pa na Solnograškem tudi načrt v primeru, če bi Nemčija tesno zaprla svoje meje. "Smo čakalnica za Nemčijo," je še dejal salzburški deželni glavar.

Razkril je tudi, da je Nemčija neuradno z "veliko simpatijo" naklonjena njegovim idejam, pozitivno se je izrekla tudi avstrijska notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner, ki pa mu je jasno dala vedeti, da ne vidi možnosti, da bi ti načrti dobili podporo znotraj vladajoče koalicije, še navaja APA.