S.R.

Medtem ko so mediji lani poročali, da je policijo zaradi odpovedi in upokojitev v letu in pol zapustilo okoli 800 policistov oziroma desetina vseh zaposlenih, Sindikat policistov Slovenije opozarja, da se stanje še slabša.

Uradni podatki policije, ki vključujejo tako odlive kot prilive, sicer kažejo na nekoliko manjši upad. Konec leta 2023 je bilo v policiji zasedenih 8162 delovnih mest, konec lanskega leta pa 7899, je razvidno iz poročila o delu policije za leto 2024.

Sindikat: Številne enote kritično podhranjene

Po besedah predsednika Sindikata policistov Slovenije Igorja Toplaka imajo štiri enote manj kot 50-odstotno kadrovsko zasedeno, osem enot manj kot 60-odstotno, osemnajst manj kot 70-odstotno, osemindvajset pa manj kot 80-odstotno zasedenost delovnih mest glede na sistemizacijo.

Kadrovska podhranjenost se kaže v tem, da mora premajhno število policistov opravljati vse zadane naloge. Zaradi večjega obsega administrativnega dela so terenski policisti pogosto odsotni s terena. "Vsi zaposleni imajo iz leta v leto več dela, saj se jim naloge vseskozi dodajajo," so zapisali v sindikatu.

Patrulje sestavljene iz policista in kandidata ali pomožnega policista

V sindikatu opozarjajo, da so policijske patrulje prepogosto sestavljene iz policista, ob katerem sta kandidat za policista ali pomožni policist.

Takšna patrulja ni enakovredna patrulji dveh aktivnih policistov, v kateri si oba delita delo in pripravo dokumentacije, menijo.

Prav zaradi slabe kadrovske slike je nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar ukinila Upravo avtocestne policije, posledično pa se na avtocestah povečuje objestnost voznikov. V policijskem sindikatu so opozorili, da se je stanje prometne varnosti v državi "krepko poslabšalo".

Specialci rešujejo lokalne probleme

Zaradi pomanjkanja kadra na lokalni ravni je moralo vodstvo policije za reševanje romske problematike angažirati policiste iz specialne enote in specializirane enote za nadzor državne meje, ki so sicer uslužbenci na državni ravni.

To po navedbah sindikata pomeni, da kljub povečanemu obsegu dela ne prejemajo enakega plačila kot kolegi iz lokalnega okolja, saj do plačila za povečan obseg dela na podlagi stavkovnega sporazuma iz leta 2012 niso upravičeni.

Nižanje kriterijev in neuspešna plačna reforma

V sindikatu so prepričani, da je obstoječi kader mogoče ohraniti le z dodatno stimulacijo, medtem ko ukrepe vodstva policije ocenjujejo kot nezadostne.

Posebej kritični so do nižanja psihofizičnih kriterijev za sprejem na policijsko akademijo, saj se s tem ne bo povečalo število policistov, ki lahko delajo 24 ur na dan brez zdravstvenih omejitev. Poudarjajo, da se že zdaj povečuje število mladih policistov z resnimi zdravstvenimi težavami. V zadnjih treh letih je tako policija namesto načrtovanih 900 dobila le 384 novih policistov.

Na Generalni policijski upravi so za Svet24 pojasnili, da je preizkus psihofizičnih zmogljivosti le eden od kriterijev. "Menimo namreč, da ima v primerjavi s psihološkim testiranjem, zdravniškim pregledom ter varnostnim preverjanjem zagotovo najmanjšo težo. Zato ni takojšnji izločitveni kriterij," so navedli in dodali, da kandidati ustrezno kondicijo pridobijo med šolanjem.

Sindikat negativne kadrovske trende pripisuje neuspešni plačni reformi, saj policisti odhajajo v primerljive službe v Slovenski vojski, na Finančno upravo, Dars in v gospodarstvo, kjer se za podobno plačilo "ni potrebno voziti več kot dve, tri ali več ur v eno smer od doma do delovnega mesta."