Arhiv Dolenjskega lista

A. K.

Na končno odločitev o (ne?)umestitvi odlagališča nizko - in srednje radioaktivnih odpadkov v Vrbini bomo očitno morali počakati še vsaj do jeseni, saj sinočnji več ur dolgi sestanek predstavnikov občinskega sveta in predsednikov krajevnih skupnosti na to temo ni prinesel nobenega napredka.

Prej nasprotno. Razpravljavci so se namreč spet vrteli v začaranem krogu različnih individualnih zahtev, katerih ocenjena vrednost naj bi samo za 4 mejne krajevne skupnosti znašala 14 milijonov evrov na letni ravni, za celotno občino pa kar 30 milijonov evrov. Zahteve krajanov naj bi tako bo besedah krškega župana Franca Bogoviča za nekajkrat presegale približno 7,2 milijona evrov težko rento, ki naj bi jo občina prejemala, če bo sprejela odlagališče NSRAO.

"Smo talci tega postopka, ki se nanaša na individualne zahteve in mislim, da je napaka, da ne izdamo pozitivnega mnenja k državnemu prostorskemu načrtu za odlagališče. Brez tega mnenja bo namreč tudi zelo težko deliti," je bil sinoči jasen Bogovič.

Na nedavnem kolegiju občinskega sveta naj bi se predstavniki različnih strank načelno sicer dogovorili, da je najboljša varianta delitve nadomestil tista, ki bi rente razdelila le na upravičence v 1.500 metrskem pasu v višini 250 evrov na prebivalca oziroma največ 100 evrov na hišno številko, za ostale prebivalce pa bi sestavili socialni program z različnimi bonitetami, a občinski svetniki sinoči niso bili več tako enotni.

V zraku še vedno visi tudi morebitni referendum o odlagališču. Upravno sodišče naj bi namreč v teh dneh odločilo, ali je bila pobuda za razpis referenduma v štirih mejnih krajevnih skupnostih veljavno dana in ali je bila odločitev župana, ki referenduma zaradi nedopolnitve pobude na celotno občino ni razpisal, pravilna.

"Tretja varianta ima to slabost, da izrazito favorizira 1500-metrski pas, za vse ostale pa po socialnih programih, ki pa po naših ocenah zavzemajo le okoli 20 odst. prebivalstva, ne pa vseh, zato menimo, da je predlog neenakopraven," je stališče SDS-a pojasnil Metod Šonc.

S predlogom občine pa se ne strinjajo niti pobudniki referenduma na čelu z Bojanom Petanom, ki želijo, da se za individualne rente nameni več kot le predlaganih 20 odst. nadomestila.

"Sem za predlog, ki se bo izoblikoval na lokalnem partnerstvu, kjer se zavzemamo za to, da se kolektivno porabi 50 odst. nadomestil za občino in krajevne skupnosti, drugo polovico pa naj se po vnaprej dogovorjenih kriterijih razdeli v premeru 10 kilometrov," je pojasnil Petan.

Zaradi različnih stališč se je tako tudi včerajšnji sestanek končal brez sklepov, dolgotrajni postopek sprejemanja državnega prostorskega načrta pa je osiromašil tudi občinski proračun. Krška občina naj bi tako doslej, ker še ni podala soglasja k državnemu prostorskemu načrtu, ostala že brez približno 800.000 evrov, vsak naslednji mesec pa se bo za vsota povečala še za malo manj kot 260.000 evrov.