Profimedia

V poplavi hollywoodskih nizkocenovnih božičnih filmov, ki so na sporedu televizijskih kanalov že praktično od septembra, velikokrat vidimo ljubke prizore kjer oče in sin ali kak sveže zaljubljen par v zasneženem gozdu posekata božično drevesce. Resničnost - vsaj v Sloveniji - je takšna, da vas ob takšnih dejanjih namesto filmskega božiča čaka denarna kazen. 

Samovoljni poseki v gozdovih so nezakoniti 

Zakon o gozdovih pravi, da je gozd naravno bogastvo, v njem pa se gospodari sonaravno in pod strokovnim nadzorom. V praksi to pomeni, da lastnik gozda ne sme posekati drevesa po lastni presoji, pa tudi če pri tem gre za božično jelko ali smreko. Pred vsakim posekom mora revirni gozdar Zavoda za gozdove Slovenije odkazati drevesa, kjer izbere in označi tista, ki jih je dovoljeno posekati, nato pa ZGS izda odločbo. Vsi ostali poseki so nezakoniti. 

Primož Lavre

Na dvorišču posek praviloma dovoljen

Drugače je na površinah, ki niso evidentirane kot gozd, recimo na domačem dvorišču ali kmetijskem zemljišču. V takšnih primerih lastnik praviloma lahko poseka svoje drevo, a obstaja nekaj izjem. Takšno drevo ne sme biti zavarovano kot naravni spomenik, posek pa ne krši občinskih odlokov (če so drevesa ob cestah ali v naseljih). V vseh primerih pa se je pred posekom priporočljivo pozanimati, da se božič ne spremeni v birokratsko in nenazadnje tudi finančno nočno moro. 

Z vestnim nakupom varujemo slovenske gozdove

Večina naravnih božičnih dreves seveda ne prihaja iz običajnih gozdov ampak iz za to predvidenih nasadov. Pri vsakem nakupu naravnega božičnega drevesca pa lahko tudi kupec sodeluje pri varovanju slovenskih gozdov. Zavod za gozdove vsako sezono uvaja sistem označevanja legalno posekanih božičnih drevesc. Drevesa iz slovenskih gozdov, ki so bila posekana v skladu s predpisi, nosijo posebno nalepko z letnico. Kupec, ki ob nakupu preveri, ali ima njegova jelka uradno nalepko, s tem pomaga omejiti trgovanje z drevjem neznanega izvora, kar lahko pomeni tudi, da so neoznačena drevesa posekana nezakonito. 

Profimedia

Inšpektorji in gozdarji vsako leto zaznajo primere, ko so drevesa posekana brez odločitve ZGS, pogosto v večjem obsegu, zato ga na zbornici opredeljujejo kot obstoječ problem. Pri manjših prekrških so globe za fizične osebe navadno nekaj sto evrov, pri organizirani nezakoniti sečnji pa kazni hitro poskočijo tudi krepko čez 10 tisočakov.