Profimedia

Benečani so že petič v zadnjih 40 letih zavrnili lokalno avtonomijo. Večina udeležencev je sicer podprla avtonomijo, a se je nedeljskega referenduma udeležilo le 21 odstotkov volilnih upravičencev, kar je krepko premalo za dosego kvoruma, ki stoji pri 50 odstotni udeležbi.

Separatisti so pričakovali višjo udeležbo, saj so kampanji pomagale uničujoče novembrske poplave, na katere so se italijanske oblasti odzvale nezadostno. Separatisti trdijo, da bi avtonomija mestu omgogočila bolj učinkovit boj proti naravnim nesrečam.

"Pričakovali smo mnogo boljši rezultat," je po zaprtju volišč dejal vodja aktivistične skupine Gruppo 25 Aprile Marco Gasparinetti. "Vzeli si bomo nekaj časa in premislili kaj lahko za naše mesto storimo v prihodnosti."

Benetke stojijo na 11 otokih, ki so tvorili lastno administrativno regijo do leta 1926, ko jih je fašistična oblast Benita Mussolinija pridružila industrijski regiji Mestre na celini. Ureditev je delovala dobro vse dokler ni število prebivalstva v Benetkah začelo upadati. Po vojni je na otokih živel približno 175.000 ljudi, danes pa le še približno 55.000. Večina ljudi se izseljuje zaradi tegob, ki jih prinaša masovni turizem ter visokih voda, ki otežujejo življenje na tem območju.

Benetke so se od Italije skušale odcepiti že v letih 1989, 1994 in 2003. Vsi poskusi so spodleteli.