Izumirajo v tišini, ker nimajo face, ki bi v ljudeh vzbudila občutek krivde
Jutranje čivkanje, ki je spremljalo generacije, postaja vse redkejši spomin.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Na naše uredništvo se je obrnil bralec, ki se sprašuje, kam neki so izginili vrabci, obenem pa ponudil tudi odgovor: "Ptica, ki ste jo vsako jutro poslušali, počasi izginja v tišini — in tega pravzaprav nihče ne opazi. Ne vidimo je na naslovnicah. Ne pojavlja se v humanitarnih kampanjah. Nima "face" redke živali, ki bi v ljudeh vzbudil občutek krivde.
"Vrabci ne izginjajo po naključju. Obnovili smo stare zidove, v katerih so si pod napušči skrivali gnezda. Gradili smo nove hiše z gladkimi površinami, brez vdolbin, brez razpok. Iztrebili smo žuželke, ki jih je nosil svojim pravkar izvaljenim mladičem. Asfaltirali smo dvorišča. Odstranili smo polja okoli hiš. Vse smo očistili tako temeljito, da zanj ni več ostalo prostora.
Pa vendar je bil prav on tisti, ki ste ga slišali, še preden ste zjutraj odprli oči. Tisti, ki je kljuval drobtine na babičinem dvorišču. Tisti, ki ga je mama podila z okenske police, pa se je vedno vrnil."
Tudi najpogostejši vrsti nista izjema
V Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) podatke beležijo za dve najpogostejši vrsti vrabcev, in sicer poljskega (Passer montanus) in domačega (P. domesticus). Od leta 1980 sta v Evropi obe vrsti doživeli zmeren upad, domači za 40 odstotkov, poljski za 47 odstotkov. V Sloveniji ima domači vrabec stabilno populacijo, populacija poljskega vrabca pa je od leta 2008 upadla za 27 odstotkov.
V Sloveniji namreč prebiva kar pet različnih vrst vrabcev, od tega so tri precej skrivnostne in redke. Najpogosteje srečujemo omenjena domačega in poljskega vrabca, vendar sta danes tudi ti dve vrsti zakonsko zavarovani, saj postajajo vrabci vse bolj ogroženi.
Domačemu kaže bolje kot poljskemu
Domačemu vrabcu pri nas za zdaj kaže nekoliko bolje, največjo grožnjo pa predstavlja pomanjkanje primernih mest za gnezdenje. Ob prenovah stavb se zapirajo špranje in odprtine, kjer so nekoč gnezdili, pogosto pa ljudje odstranjujejo tudi njihova gnezda, čeprav je to zakonsko prepovedano.
Veliko slabše kaže poljskemu vrabcu in drugim pticam kmetijske krajine, ki danes sodijo med najbolj ogrožene skupine ptic tako v Sloveniji kot drugod po Evropi. Glavni razlog je intenzivno kmetijstvo: vse večja uporaba pesticidov in umetnih gnojil ter širjenje obsežnih monokultur močno zmanjšujejo količino hrane in življenjskega prostora.
Poljski vrabec gnezdi v duplih, zato ga dodatno ogroža odstranjevanje starih in odmrlih dreves, v katerih taka dupla nastajajo. Za njegovo ohranitev — pa tudi za ohranitev drugih sekundarnih duplaric, kot so smrdokavra, čuk in veliki skovik — je izjemno pomembno ohranjanje starih visokodebelnih sadovnjakov. Pomemben omilitveni ukrep je nameščanje ptičjih gnezdilnic, ki posnemajo naravna dupla in pticam omogočajo varno gnezdenje tam, kjer so naravna bivališča že izginila.
Izginjanje ptic s travnikov in polj
Od leta 1980 se je število ptic kmetijske krajine v Evropi zmanjšalo za več kot polovico (58 odstotkov), v Sloveniji pa od leta 2008 za skoraj četrtino (24,7 odstotka). Travniške vrste so v tem času upadle za več kot polovico (53 odstotkov). "Če je upad že tako očiten pri vsakdanjem in na videz povsem običajnem vrabcu, si lahko predstavljamo, kako resno je stanje pri drugih, še redkejših vrstah, kot so kosec, priba, pisana penica in celo poljski škrjanec," pojasnjujejo v DOPPS.
Tri skoraj nevidne vrste
Ostale tri vrste naših vrabcev so tako skrivnostne, da o njih ni kaj prida podatkov. Gre za travniškega, italijanskega in planinskega vrabca.
Za travniškega vrabca (P. hispaniolensis) Slovenija po navedbah DOPPS predstavlja skrajni rob območja razširjenosti in če se v Dalmaciji njihova populacija šteje v milijonih, se pri nas pojavlja bolj "po pomoti", čeprav občasno nekaj osebkov v dolini Dragonje celo gnezdi.
Na robu svojega območja razširjenosti je pri nas tudi italijanski vrabec (P. italiae). Najpogosteje ga najdemo v Vipavski dolini, dolini Soče vse do Bovca ter v dolinah Idrijce in Bače. Z njim se srečujejo predvsem prebivalci Nove Gorice in Ajdovščine, posamezni podatki o njegovem pojavljanju pa prihajajo tudi iz Kopra, Ljubljane in Bele krajine.
Peta vrsta je planinski vrabec (Monttifringilla nivalis). "Gre za zelo fascinantno ptico, ki prebiva v ekstremnem okolju. Planinski vrabci kažejo izjemno zvestobo visokogorju in se jih pod 2000 metri nadmorske višine praktično ne da videti, pa še tam so pogosto na zelo nedostopnih lokacijah. To je tudi razlog za slabo raziskanost vrste. Visoko ostane celo pozimi in noči prebije v skalnih razpokah, kjer se temperatura navadno ne dvigne nad minus 10 stopinj Celzija," pojasnjujejo v DOPPS. Danes ga vse bolj ogroža globalno segrevanje: višje temperature ga silijo vedno višje v gore, vendar nad vrhove ne more. V Pirenejih zato že prihaja do izumrtij te vrste.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
