Arhiv Štajerskega Tednika

Glede na široko potrošnjo govejega, svinjskega in perutninskega mesa je reja teh vrst živali postala vse bolj industrializirana, medtem ko konjereja še vedno temelji na manjših posameznikih. To prepoznavajo v številnih državah po vsem svetu, kjer je konjsko meso prepoznano kot specialiteta. V Evropi so to predvsem Francija, Italija in Belgija. Medtem pa je v Sloveniji v zadnjem desetletju opazen trend zniževanja domače porabe konjskega mesa, ki je v letu 2020 znašala 0,12 kg konjskega mesa na prebivalca, lani pa 0,08 kg. Za primerjavo – poraba prašičjega mesa na prebivalca Slovenije v zadnjem desetletju okoli petino večja od povprečja v EU in je v letu 2023 znašala nekaj manj kot 32 kg na prebivalca, perutninskega pa 35,2 kg.

Tudi teliček in piščanček je lep

Stopnja samooskrbe s konjskim mesom se je v obdobju od leta 2015 do leta 2020 povečala s 181,5 % na 248,8 %, v letu 2023 pa že na 381 %. Razloga za povečanje stopnje samooskrbe pa ne gre iskati v povečanju števila konj, temveč v zmanjšani porabi konjskega mesa v prehrani v največji meri zaradi predsodkov do uživanja te vrste mesa, pa tudi v ceni, ki jo zahteva način reje. Na primer pri ponudniku Hot Horse, ki je poznan predvsem po prodaji burgerjev iz konjskega mesa, znaša cena za kilogram zrezkov skoraj 18 evrov, kilogram hrenovk pa stane 17 evrov, ob tem pa v podjetju poudarjajo, da gre za meso žrebet, torej mlado meso.

Preberite več v Štajerskem Tedniku