Robert Balen

Svoje stališče so ob začetku kampanje nedavno pred parlamentom predstavili predstavniki strank koalicije – Svobode, SD, Levice in društva Srebrna nit. Vsi skupaj so danes predstavili še začetek aktivnosti v sklopu referendumske kampanje Moje življenje, moja pravica, ki so namenjene podpori zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.

Kot je uvodoma poudarila Tereza Novak iz Svobode, so zdaj prešli v naslednjo fazo referendumske kampanje, v kateri želijo v prvi vrsti »informirati ljudi, o čem pravzaprav zakon govori.« Opažajo namreč, da se v zadnjem času »zelo agresivno širijo zelo velike laži o zakonu.«

Prostovoljno končanje življenja

Mojca Šetinc Pašek: "V ozadju kampanje proti zakonu se skriva cerkev"

Novak je obenem izpostavila, da se v zadnjem času veliko visokih predstavnikov Cerkve veliko oglaša, pri čemer ne gre samo za pozivanje k udeležbi na referendumu, temveč se »čustveno izsiljuje verne ljudi v Sloveniji, kar mislim, da je popolnoma nedopustno.«

»Mislim, da je prav, da vsi povabimo ljudi na referendum, da pa jim vsiljujemo svojo voljo, pa ni prav. Mislim, da je posebej to zelo zavržno od visokih predstavnikov, ki veliko govorijo o trpljenju, veliko govorijo o sočutju, sami pa očitno ne zmorejo toliko sočutja, da bi pustili ljudem, da se lahko sami odločijo glede na svoje prepričanje in svoje izkušnje v življenju,« je pojasnila Novak ter dodala, da bodo posledično v kampanji porabili veliko časa za informiranje ljudi.

Šetinc Pašek: Referendum je vsebinsko brez pomena

Mojca Šetinc Pašek iz Socialnih demokratov je nato prebrala skupno izjavo njene stranke, v kateri so poudarili, da spoštujejo dostojanstvo vsakega posameznika in tudi njegovo pravico, »da v najtežjih trenutkih svojega življenja odloča sam o sebi samostojno.«

Za ali proti

Slovenci na referendum spet 23. novembra

Zakon po njihovem mnenju prinaša jasen, human in odgovoren okvir, ki posameznikom ob »neznosnem trpljenju omogoča izbiro, hkrati pa zagotavlja najvišjo raven varoval strokovnega nadzora in spoštovanja etičnih načel.« Gre za zakon, ki temelji na sočutju, človečnosti in svobodi odločanja, na vrednotah, ki so »jedro naše socialne in demokratične skupnosti.«

Robert Balen

Referendum je tudi vsebinsko brez pomena, saj da so državljani svojo voljo že izrazili na posvetovalnem referendumu, še ocenjujejo v SD. Takšno ponavljanje demokratičnih postopkov ne krepi demokracije, temveč jo izrablja za politične obračune in spodkopava zaupanje ljudi v institucije, je poudarila Šetinc Pašek.

»Pomen prihajajoče referendumske kampanje zato ni v ponovnem odločanju o vsebini zakona, temveč v obrambi volje večine, ki podpira pomoč pri prostovoljnem končanju življenja, pred kampanjo, ki želi to že izraženo voljo ljudi razvrednotiti in razveljaviti že dosežen demokratični sklep.«

To ni ideološki boj, kot ga želi prikazati Primc

Da zakon podpirajo tudi v Levici, je danes znova poudaril njihov poslanec Milan Jakopovič. Prav je, da ima vsak človek možnost, da v miru, brez trpljenja in brez prisile sprejme to odločitev, da ima torej pravico, da se prostovoljno in dostojanstveno odloči o koncu svoje življenjske poti, ko je neozdravljivo bolan, ko ob tem neznosno trpi in zanj ni več možnosti ozdravitve.

Zakon po besedah Jakopoviča ni »ideološki boj, kot ga želijo prikazati Aleš Primc in njegovi somišljeniki« Gre za zakon »o dostojanstvu, sočutju in osebni svobodi. Tisti, ki bi drugim vsiljevali svoje poglede, ne branijo življenja, ampak odvzemajo dostojanstvo tistim, ki ga želijo ohraniti do konca.« Dodal je, da je pomembno, da se o tej temi izrečemo, pridemo na referendum in pokažemo, da smo »družba, ki zna odločati z odgovornostjo in ve, kaj je to sočutje.«

Pleterski zavrgel več očitkov, ki da ne držijo

Predstavnik združenja Srebrna nit Andrej Pleterski je nato odgovoril na nekaj najbolj pogostih očitkov zakonu. V prvi vrsti je poudaril številne primerjave s sistemi v Kanadi, Belgiji in na Nizozemskem, pri čemer gre po njegovih besedah za »primerjanje hrušk in jabolk, popolnoma neprimerljivih sistemov. Naš zakon nima evtanazije, kot jo imajo te države.« Dejal je, da je naš zakon po načinu končanja življenja primerljiv samo z avstrijskim, kjer je »lani s samousmrtitvijo s pomočjo umrlo 112 ljudi oziroma 12,2 na milijon prebivalcev.«

Robert Balen

Kot drugo, kar osebno razume za »zelo zavržno stališče,« je izpostavil vprašanje, zakaj zakon sploh potrebujemo, saj da samomor ni kazniv in vsakdo ga lahko naredi. To po besedah Pleterskega nikakor ne drži. Spomnil je na primer Vesne Prijatelj, ki je pred dobrim mesecem dni pristala na onkološkem inštitutu. Ko je ohromela, je želela končati svoje življenje, a so jo »proti njeni pisni volji oživili, poslali na zaprti psihiatrični oddelek in za njo napotili policijo.« Pozneje so ugotovili, da je sposobna odločanja o sebi in jo vrnili na oddelek za paliativno oskrbo, kjer je nato vendarle »smela umreti v postopku paliativne sedacije.«

· Slovenija

Zgodba Vesne, ki je pretresla Slovenijo: "Prosim, pomagajte mi umreti."

Zdravniki so njeno življenje proti njeni volji podaljšali za devet dodatnih dni trpljenja, je poudaril Pleterski in dodal, da si je »želela umreti v objemu najdražjega, kar bi bilo mogoče, če bi bil zakon že uveljavljen.«

Pleterski je zavrnil tudi očitek, da bi lahko ta zakon ponujali »vsem mogočim ljudem, zlasti starejšim, osamljenim, bolnim nemočnim.« To zakon izrecno prepoveduje.

Ali zakon omogoča, da nekoga usmrtijo brez njegovega podpisa? To po besedah Pleterskega nikakor ne drži. V primeru, ko pacient ne bi znal pisati ali iz telesnih razlogov ne more podpisati, lahko svojo voljo ustno izrazi zdravstvenemu delavcu, kar slednji zapiše, to pa mora podpisati notar. »To se dogaja vse pod notarskim nadzorom, nikakor ni res, da bi lahko nekdo nekoga ilegalno spravil s sveta.« V vsakem primeru bo potrebna obširna pisna dokumentacija.