Arhiv Dolenjskega lista

I. Vidmar

Mesto je brez mestne kavarne boso in Novo mesto od sinoči, ko so Tratnikovi, stara gostilniška družina z Rake, odprli po dolgih letih končno obnovljeno nekdaj zelo priljubljeno tako imenovano spodnjo kavarno, je na Glavnem trgu spet tako, kot mora biti.

Tratnikovi so spodnjo kavarno pred poldrugim desetletjem kupili od denacionalizacijskih upravičencev po končanem denacionalizacijskem postopku. Prav v tej hiši je namreč kavarno konec 19. stoletja odprl Adolf Pauser, ki je tja preselil kavarno iz nekdanje Šmalčeve hiše. Kavarno je leta 1902 prevzel Avgust Žgur, po njegovi smrt pa njegova žena Ana, ki pa jo je po enem letu opustila.

Leta 1912 je kavarna končno prišla v roke Rudolfa Smole, Smolovi pa so za kavarno skrbeli do konca vojne in še nekaj časa po njej, dokler je niso izgubili med nacionalizacijo.

Po vojni je bila kavarna nekaj časa samostojna, kasneje pa jo je prevzela tovarna zdravil Krka, ki je lokal izvrstno obnovila. Sredi devetdesetih let so kavarno z denacionalizacijo dobili potomci družine Smola, ki so, kot rečeno, kavarno prodali Tratnikovim, v upravljanje pa jo je prevzel Tratnikov sin Robi, ki je po nekaj letih najprej obnovil spodnje prostore, kjer je bil nekoč bar in kasneje prva novomeška picerija. Sama kavarna pa je na obnovo čakala do letošnje pomladi.

Tratnikovi so obdržali tudi ves Krkin "personal", od katerega danes v kavarni dela le še natakarica Ruža Udovč, drugi pa so se upokojili, odprli svoje lokale ali pa so si v teh leti poiskali službo drugje.

Čeprav je bila spodnja kavarna vsaj zadnje desetletje prej v sramoto kot ponos mesta, pa je ohranila dušo in tudi nekatere stalne goste, ki jim zdaj, ko je lično obnovljena, ne bo nerodno na kavo v spodnjo kavarno povabiti tudi znanca iz drugega mesta.