Jure Klobčar/MPA

V Sloveniji 31. oktobra praznujemo dan reformacije, praznik in dela prost dan, ki obuja spomin na versko, družbeno-politično in kulturno gibanje v 16. stoletju. Slovenci hkrati obeležujemo rojstvo slovenskega knjižnega jezika. 

· Slovenija

Driftanje in dirke: usodna adrenalinska zabava mladih voznikov

Čeprav izhaja iz verskega gibanja 16. stoletja, ga danes razumemo predvsem kot kulturni praznik, saj je Slovencem prinesel prvo tiskano besedo v domačem jeziku in s tem začetek knjižne slovenščine.

Zgodba reformacije se je začela leta 1517, ko je nemški menih Martin Luther na vrata cerkve v Wittenbergu pribil svojih 95 tez, v katerih je ostro nastopil proti cerkvenim zlorabam. Njegovo dejanje je sprožilo versko, družbeno in kulturno prenovo Evrope. Luther je poudarjal, da mora biti vera osebna in utemeljena na Svetem pismu, ki mora biti dostopno v jeziku ljudstva. S prevodom Svetega pisma v nemščino je postavil temelje sodobnega knjižnega jezika in pokazal, kako pomembno je, da narod bere in misli v svojem jeziku.

V Sloveniji najvidnejši Primož Trubar

Tudi slovenski prostor je zajel val reformacijskih idej. Njihov najvidnejši predstavnik je bil Primož Trubar, duhovnik iz Rašice, ki je leta 1550 izdal Katekizem in Abecednik, prvi slovenski knjigi. Njegov cilj je bil, da bi tudi "ubogi Slovenci" lahko sami brali in razumeli božjo besedo. Trubar je s tem postavil temelje slovenskega knjižnega jezika in postal ena najpomembnejših osebnosti naše kulturne zgodovine.

Profimedia

Njegovo delo so nadaljevali Jurij Dalmatin, ki je leta 1584 prevedel celotno Sveto pismo v slovenščino, Adam Bohorič, avtor prve slovenske slovnice, in Sebastijan Krelj, ki je izpopolnil slovensko pisavo in obogatil besedišče. Njihova prizadevanja so utrdila zavest, da narod obstane le, če ima svoj jezik in lastno pisno kulturo.

Znanje moč jezika

Dan reformacije je prinesel tudi številne zanimivosti, ki razkrivajo duh časa in pomen dogodkov. Trubar svojih knjig ni tiskal v Sloveniji, saj pri nas še ni bilo tiskarne, temveč v nemškem Tübingenu, kjer je našel ustrezne pogoje za svoje delo. Njegova znamenita misel »Stati inu obstati« je postala simbol slovenskega vztrajanja in samozavesti, Dalmatinova Biblija pa je bila v rabi več kot dvesto let, kar priča o njenem izjemnem pomenu.

Dan reformacije je bil kot državni praznik uveden leta 1992, po osamosvojitvi Slovenije, in je edini slovenski praznik, ki ga posvečamo jeziku in kulturi.

Praznik nas vsako leto spominja, da je znanje moč in da brez jezika ni naroda. Po vsej Sloveniji ob tej priložnosti potekajo kulturne prireditve, razstave, predavanja in koncerti, v evangeličanskih cerkvah pa bogoslužja v spomin na začetnike reformacijskega gibanja.

Trubar je nekoč zapisal, da se bo narod ohranil le po knjigah. Njegove besede so se izkazale za preroške. Dan reformacije nas tako ne spominja le na preteklost, temveč tudi opominja, da moramo še naprej brati, pisati in misliti s svojo glavo. Samo tako bomo, kot je zapisal Trubar, znali stati in obstati.