##IMAGE-3891345##

Okolje in prostor sta poleg naravnih učinkov v veliki meri oblikovana kot posledica ravnanj ljudi. Zakon o varstvu okolja (ZVO-1) dovolj razumljivo definira okolje , ko pravi, da je okolje tisti del narave, kamor seže ali bi lahko segel vpliv človekovega delovanja. Zakon o urejanju prostora (ZUreP-2) pa določa, da poseg v prostor pomeni izvedbo del za gradnjo objektov ter druga dela, ki posegajo v fizične strukture na zemeljskem površju in pod njim ter trajno spreminjajo podobo ali rabo prostora.

Vsakdo izmed nas zagotovo s svojimi ravnanji posega v okolje in prostor ter ga sooblikuje. Vedno bolj se moramo zavedati, da z neprimernimi in nepremišljenimi posegi škodujemo naravi in sebi. Posledice so lahko naravne katastrofe, kot so poplave, plazovi, požari, itd, ki nas znova in znova opozarjajo na razumno ravnanje z naravo. Zelo pomembno in vplivno področje za okolje in prostor je graditev vseh vrst objektov.

Kaj pomeni graditev in kaj gradnja? Gradbeni zakon opredeljuje graditev kot projektiranje, dovoljevanje in gradnjo. Gradnja pa pomeni izvedbo gradbenih in drugih del, povezanih z gradnjo, ki obsega novogradnjo, rekonstrukcijo, vzdrževanje objekta, vzdrževalna dela v javno korist, odstranitev in spremembo namembnosti.

Graditev objektov je za človeka in za družbo zelo privlačna, saj zagotavlja eksistenco in razvoj, je pa hkrati zelo zahtevna, saj okolju lahko povzroča neslutene negativne učinke. Da bi razvoj in graditev potekala skladno z zmogljivostmi narave, je v Republiki Sloveniji in v EU sprejetih mnogo mednarodnih konvencij, zakonov in predpisov, ki bi jih morali dosledno spoštovati, da se izognemo nepotrebnim negativnim posledicam. Ne pozabimo. Okolje moramo dobro poznati, ga spoštovati in varovati.

Republika Slovenija je novembra 2017 sprejela tri nove zakone, ki so tesno povezani z graditvijo objektov in sicer Zakon o urejanju prostora (ZUreP-2), ki nadomešča dva zakona in sicer Zakon o urejanju prostora (ZUrep-1) ter Zakon o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt); Gradbeni Zakon (GZ), ki nadomešča Zakon o graditvi objektov (ZGO-1) z vsemi spremembami in dopolnitvami, ter Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti (ZAID). Vsi trije zakoni veljajo od 17.11. 2017, uporabljati pa jih bomo morali od 1. 6. 2018 dalje.

Preberite še ...

· Moda

5 stilov superg, ki jih moramo to pomlad imeti v garderobi

Vsebine omenjenih novih zakonov se prepletajo z vsebinami drugih zakonov in podzakonskih predpisov, ki določajo pogoje za posege v prostor. Teh zakonov je veliko, zato omenjam samo nekatere, na primer: Zakon o varstvu okolja (ZVO-1), Zakon o ohranjanju narave ZON), Zakon o varstvu kulturne dediščine (ZVKD), Zakon o vodah ( ZV), Zakon o kmetijskih zemljiščih (ZKZ), itd. Pri vseh postopkih pa nas spremlja Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP) kot procesni zakon.

Zakonodaja ni namenjena omejevanju, kot si nekateri napačno razlagajo, ampak nas obvezuje in usmerja, da v vseh fazah graditve objektov delujemo strokovno. Zakonodaja varuje naravo in zagotavlja varnost ter stabilnost objektov, zato jo moramo dobro poznati in jo dosledno izvajati.

Spoznavanju nove zakonodaje na področju graditve je namenjen seminar, ki ga 13. 4. 2018, v Hotelu Šport Otočec, pod pokroviteljstvom župana MO Novo mesto mag. Gregorja Macedonija, organizira Društvo gradbenih inženirjev in tehnikov Novo mesto (DGIT NM). Vabilo s programom je objavljeno na spletni strani društva http://dgitnm.si/. Predlagam, da se nam pridružite.

Prepričan sem, da bo seminar prispeval k boljšemu poznavanju in izvajanju nove gradbene zakonodaje. Namen nove zakonodaje bo dosežen le, če jo bodo dosledno spoštovali vsi udeleženci pri graditvi, kot so: prostorski načrtovalci, investitorji, projektanti, nosilci urejanja prostora (mnenjedajalci), upravni organi, izvajalci, nadzorniki, inšpekcije in uporabniki objektov.