Trebanjska osnovna šola, ki spada med največje v Sloveniji, je imela v preteklem šolskem letu precejšnjo stisko s prostori, a kot pravi ravnatelj šole Rado Kostrevc, je stanje v tem šolskem letu še slabše. Občina načrtuje gradnjo prizidka k podružnični šoli v Dolenji Nemški vasi, a se zapleta z lastnikom zemljišča, na katerem bi radi postavili nove šolske prostore.

V Trebnjem tudi v tem šolskem letu trije oddelki četrtega razreda gostujejo zunaj matične šole, saj imajo pouk v prostorih bližnjega centra za izobraževanje in kulturo, v podružnični šoli Šentlovrenc pa pouk za dva oddelka poteka v prirejeni učilnici v tamkajšnjem kulturnem domu. »Imamo izjemno obremenjene prostore, ampak ne toliko zaradi števila otrok, temveč zaradi drugih zadev,« poudarja Kostrevc. Po njegovih besedah trebanjsko osnovno šolo skupaj s podružnicami obiskuje 1.017 učencev, od tega je 53 romskih otrok, kar ga veseli, a po drugi strani to pomeni tudi oblikovanje več manjših oddelkov. »Kjer so trije romski otroci, je lahko v razredu samo 21 učencev,« razloži ravnatelj šole in dodaja, da jim primanjkuje predvsem manjših prostorov.

Šola je bila zgrajena za potrebe osemletke, njen program pa je bil po vsebinski in tudi po organizacijski plati precej drugačen od današnje devetletke. »Ta je prinesla diferenciacijo in s tem manjše učne skupine za izvedbo pouka pri slovenščini, matematiki in angleščini v 7., 8. in 9. razredu, v manjšem deležu tudi v 4. in 5. razredu, delitev učencev na izvedbene skupine pri pouku športa, tehnike in tehnologije, gospodinjstva, računalništva, deloma tudi umetnosti,« pojasnjuje Kostrevc. Več je tudi obveznih izbirnih predmetov v tretjem triletju in neobveznih izbirnih vsebin po celotni osnovnošolski vertikali. Poleg tega imajo na šoli kar nekaj učencev z odločbami o prilagojen programu izvajanja učenja, zato potrebujejo več manjših prostorov. »Šola je naredila vse, kar je bilo v njeni moči, da je zagotovila nemoten vzgojno-izobraževalni proces. Izkoristili smo vse razpoložljive prostore,« zatrjuje ravnatelj, ki že nekaj časa opozarja na prostorsko stisko, a je njeno reševanje prepočasno.

Načrtujejo razlastitev

S tem se strinjajo tudi nekateri občinski svetniki, ki so na eni od zadnjih sej od župana Alojzija Kastelica želeli izvedeti, ali občina razmišlja in dela na tem, da bi prišli do nove osnovne šole. Župan jim je odvrnil, da se zdaj bolj nagibajo k temu, da bi prizidali nove prostore k podružnični šoli v Dolenji Nemški vasi. »To se mi zdi najučinkovitejša rešitev, kajti občina nima primernih zemljišč v njeni lasti, kjer bi lahko zgradila novo devetletko,« je za Dolenjski list povedal župan in ob tem dodal, da so preverili tudi možnost nadzidave šole v Trebnjem, a po njegovih besedah statika tega ne dopušča.

V Dolenji Nemški vasi bi dogradili prostore za dva oddelka v vsakem razredu, investicija pa bi po oceni Kastelica znašala vsaj tri milijone evrov. Za uresničitev naložbe občina potrebuje zemljišče, ki je v bližini šole. Z lastnikom tega zemljišča so že večkrat skušali doseči dogovor o prodaji določenega dela parcele, vendar se jim ne uspe uskladiti glede cene, pravi župan, ki dodaja, da lastnik za kvadratni meter pričakuje od 50 do 100 evrov, kar pa zanje ni sprejemljivo. Zato bodo najverjetneje sprožili postopek razlastitve, je na zadnji seji občinskega sveta dejal Kastelic in dodal, da imajo za to podlago v občinskih prostorskih dokumentih, saj je območje predvideno za gradnjo novih šolskih prostorov. Občina predvideva, da bo v naslednjih letih prišla do potrebnih zemljišč, do leta 2021 naj bi uredili vso potrebno dokumentacijo, gradnja pa bi se po optimističnih napovedih lahko začela leto kasneje. Na trebanjski šoli ob tem opozarjajo, da bodo v naslednjih letih, če se bo prostorska stiska stopnjevala, težko zagotovili nemoten potek pouka.

70 evrov za kvadratni meter

Za komentar smo se obrnili na lastnika omenjenih zemljišč, to je Stanko Opara, ki je povedal, da se mu zdi ponudba občine, 35 evrov za kvadratni meter, nesprejemljiva. »Če ponudijo 70 evrov za kvadratni meter, zemljišče takoj prodam,« je še dodal. Opara se med drugim sicer tudi sprašuje, zakaj občina ne načrtuje gradnje na zemljiščih okoli šole, ki so v njeni lasti. Na vprašanje, ali se mu njegova cena zdi realna, odgovarja, da se mu zdi primerna, saj je tudi novomeška občina za kvadratni meter zemljišča v Portovalu po njegovih besedah pred leti odštela 89 evrov. A kot so sporočili z novomeške mestne občine, to ne drži. »Za zemljišča v Portovalu, če govorimo o teh za športno dvorano za evropsko prvenstvo v košarki, je občina plačala 73 evrov na kvadratni meter, vendar v tem mandatu zemljišča odkupujemo po bistveno nižjih cenah,« so pojasnili. Pred leti je ta zadeva dvignila precej prahu, saj je v javnosti in tudi v medijih odmevalo, da je bil to eden najdražjih nakupov občine. Za primerjavo so z novomeške občine še sporočili, da je cena zemljišča odvisna od tega, ali gre za stavbno ali kmetijsko zemljišče in na kateri lokaciji je. V Novem mestu je cena za stavbno zemljišče v povprečju od 50 do 60 evrov na kvadratni meter za mesto, za kmetijsko pa od 5 do 6 evrov na kvadratni meter za mesto, smo izvedeli.

Sedem zahtevkov za razlastitev

Trebanjska občina upa, da bodo z lastnikom zemljišča ob šoli vendarle našli skupni jezik. Razlastitev bi bila skrajen ukrep. Kot pojasnjujejo na trebanjski upravni enoti, je »razlastitev in omejitev ali obremenitev lastninske pravice dopustna le v javno korist in če je za dosego javne koristi nujno potrebna in da je javna korist razlastitvenega namena v sorazmerju s posegom v zasebno lastnino«. Razlastitev pa ni dopustna, če država ali občina razpolaga z drugo ustrezno nepremičnino za dosego istega namena. »Glede časa trajanja razlastitvenih postopkov pa ni enoznačnega odgovora, saj je ta odvisen od pripada zadev, same zahtevnosti konkretnega postopka, aktivnosti strank ter izvedenih dejanj v postopku,« so še sporočili s trebanjske upravne enote, ki je v letošnjem letu obravnavala sedem zahtevkov za razlastitev, dva sta bila rešena v korist razlastitvene zavezanke, preostalih pet pa je v reševanju.

Članek je bil objavljen v 42. številki Dolenjskega lista, dne 18. oktobra 2018.