Primož Lavre

Vanj se je vključilo devet romskih žensk. Izkušnje zaposlovalcev z njimi so različne, trenutno pa sicer največjo težavo programa po oceni izvajalcev predstavlja nizko plačilo.

Program Romani Zour ali Romski vzor financira ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, za njegovo izvajanje pa je zadolžen Zavod RS za zaposlovanje. Obsega dva modula; v prvem, ki traja 100 ur, Rome pripravljajo na trg dela, v okviru drugega modula, ki traja do pol leta, pa jim omogočajo pridobivanje praktičnih izkušenj s pomočjo usposabljanja pri konkretnih delodajalcih. Pri tem vsakega udeleženca spremlja mentor, so pojasnili na zavodu.

· PROJEKT BODI VZOR

Ko se bo Romom splačalo delati, bodo delali

Trenutno program izvaja le en izvajalec, to je Podjetniški inkubator Kočevje, vanj pa se je vključilo devet oseb. Po besedah vodje programa pri omenjenem podjetniškem inkubatorju Melite Oražem se drugi podobni zavodi, kot je njihov, niso odločili za izvajanje programa, saj so sredstva, ki bi jih prejeli v ta namen, nizka.

Le ob pomoči občine

"Sami smo se za izvajanje prijavili zato, ker imamo pri tem veliko pomoč Občine Kočevje. Njeno vodstvo z županom na čelu namreč verjame, da je zaposlovanje eden od pomembnih načinov reševanja romskih vprašanj in aktivno sodeluje pri izvajanju programa," je povedala Oražem.

Ko so začeli izvajati program, so ga v kočevskem podjetniškem inkubatorju po besedah Oražem najprej predstavili širšemu krogu Romov, od katerih pa se je nato za sodelovanje v programu odločila ena Romkinja. Preostalih osem je zanj izvedelo od svetovalcev zavoda za zaposlovanje.

Skupino so najprej vključili v prvi modul programa, kjer so jih pripravili na vstop na trg dela. "Med drugim smo jih primerno motivirali, se z njimi pogovorili glede osebne urejenosti na delovnem mestu, jim pomagali pripraviti vlogo za zaposlitev in jih pripravili na zaposlitveni razgovor. Hkrati smo bili tudi že v stiku s bodočimi delodajalci," je povedala.

Po opravljenem prvem modulu se je za vstop v drugega, to je delovno prakso pri delodajalcu, odločilo šest udeleženk. Te zdaj delajo v enotah Vrtca Kočevje Ostržek in Čebelica, Osnovni šoli Zbora odposlancev, Večnamenskem romskem centru - Khameskoro Kher Kočevje in kočevskem območnem združenju Rdečega križa.

"Ena od udeleženk programa je v dogovoru za redno zaposlitev na kočevski komunali, ena je zbolela, ene pa nismo uspeli dovolj motivirati, da bi se odločila vstopiti v drugi modul programa," je pojasnila Oražem.

Izkušnje delodajalcev so različne

Za večino udeleženk bo delo pri delodajalcu trajalo do februarja, nato pa je cilj, da jih delodajalec bodisi zaposli bodisi bi pri njem ostale vsaj v okviru javnih del.

Po informacijah Oražem so delodajalci z udeleženci programa večinoma zadovoljni, prav tako tudi same udeleženke: "Delodajalci jih zelo pohvalijo, nekateri tudi že povedo, da bodo poskušali najti pot, da jih redno zaposlijo, ali pa vsaj, da bi pri jih delale preko programa javnih del."

Njene besede potrjuje ravnateljica Vrtca Kočevje Irena Robič. Pri njih dela ena od Romkinj iz programa, ki se je po oceni ravnateljice zelo dobro vpeljala, kolektiv pa jo je lepo sprejel. "Njena prisotnost pozitivno prispeva k sodelovalnemu vzdušju v kolektivu," je povedala.

Ravnateljica je prepričana, da je vključevanje pripadnikov romske skupnosti v delo vrtca izjemno pomembno, "saj spodbuja medkulturno razumevanje, zmanjšuje predsodke in krepi medsebojno spoštovanje". "Takšna sodelovanja prispevajo k večji socialni vključenosti in omogočajo, da se tudi otroci in starši iz romske skupnosti lažje povežejo z vrtcem in širšim okoljem," dodaja.

Nekaj manj pozitivnih izkušenj imajo na kočevski območni enoti Rdečega križa, kjer po besedah sekretarke Alenke Bunderla opažajo precejšnje pomanjkanje motivacije za delo in samoiniciativnosti ter potrebo po veliko vodenja. Tako tudi ni prepričana, da bodo udeleženko po koncu programa obdržali.

Težava programa višina plačila in miselnost

Ena večjih težav, s katerim se srečujejo pri programu, je višina plačila.

"Trenutno namreč udeleženci programa za eno uro dela pri delodajalcu dobijo štiri evre nadomestila, kar pomeni, da na koncu meseca, če delajo polnih osem ur vsak delovni dan, prejmejo manj ali enako, kot znašajo njihovi socialni transferji za dolgotrajno brezposelne.

"Zato jih je treba zelo motivirati, kar trenutno počnemo predvsem tako, da jim razložimo, da bodo lahko potem dobile redno zaposlitev," je povedala Oražem.

Težava je po njenih besedah tudi v tem, da se plačilo izključuje s socialnimi transferji. "Sistem, kakršen trenutno je, udeleženkam programa ne omogoča, da bi ohranile socialne transferje in da bi bilo plačilo zanj neka dodatna nagrada, kar lahko vpliva na motivacijo," je opozorila.

Dodatna težava je po besedah Oražem tudi splošna miselnost med Romi, ki po njenih opažanjih niso večinsko naklonjeni dodatnemu izobraževanju in zaposlovanju, tako da udeleženci tovrstnih programov za delo ne dobijo vedno podpore svojega okolja.

"Zato je treba delati celostno s celimi družinami, jim razložiti, da je vredno delati in da se delo izplača," je dejala.

Prihodnji mesec bodo v kočevskem podjetniškem inkubatorju začeli promocijo programa za naslednjo skupino udeležencev, pri čemer so si za cilj zadali, da bi se vključili tudi moški.