Bistriški Ritoznojčan odslej v elitni družbi vinskih posebnežev
Elitni družbi doslej šestih slovenskih in vseh ostalih evropskih vinskih posebnežev se je pridružil tudi ritoznojčan, ki je prejel status vina s priznanim tradicionalnim poimenovanjem. Na zaščiti kakovosti in prepoznavnosti omenjene znamke so vinarji v Slovenski Bistrici pričelo delati leta 2012, saj za razvoj in obstoj potrebujejo dodano vrednost. Poleg ritoznojčana imajo v Sloveniji status vina s priznanim tradicionalnim poimenovanjem še cviček, teran, belokranjec, metliška črnina ter beli in rdeči bizeljčan. Bistriška blagovna znamka je tako postala prva s tradicionalno zaščito v podravski vinorodni deželi.
Kot je pojasnila predsednica zadružnega konzorcija Ritoznojčan Darja Bovha, so bistriški vinogradniki videli priložnost v skupni blagovni znamki, zato so oblikovali projektno skupino in se lotili projekta. Hkrati so izdelali strokovni elaborat in pravilnik za pridelavo ritoznojčana, ki je stopil v veljavo prejšnji mesec.
"S tem smo jasno opredelili kakovost vina, pridelavo grozdja in vina ter stekleničenje in označevanje vina. Na podlagi tega bomo zagotovili stalno kakovost, povečali prepoznavnost vina, geografskega porekla in z njim izražene lokalno-tradicionalne lastnosti," je dejala Bovha in dodala, da bodo s tem poskrbeli tudi za nadzor kakovosti in vzpostavili red na trgu. Hkrati z zaščito vina so ustanovili še konzorcij, v katerem je trenutno 13 največjih bistriških vinogradnikov.
Vinogradništvo v Slovenski Bistrici ima zelo bogato tradicijo, saj sega že v stari vek, ko so na vznožju Pohorja živeli Iliri. Slednje so okoli 400 let pred našim štetjem začeli izpodrivati Kelti in v ta čas sodijo prvi zapisi, da so tod gojili vinsko trto. Še danes se okoli mesta vzpenjajo griči z okoli 140 hektarji vinogradov, med vinogradi Ritoznoja pa stoji tudi cerkev Svete Marjete, ki na vinograde pazi že od leta 1542.
Hudomušnost in ime vina izvira iz imena naselja Ritoznoj. Ritoznojčan se ponaša s kopico različnih zgodb, najbolj hudomušna pa je tista, ki pravi, da je ime nastalo zaradi znoja, ki je tekel po zadnjicah vinogradnikov. Bolj verjetna je razlaga, da je bil nekoč lastnik tega ozemlja, po nemško imenovanega Rittersberg, grof Ritter von Snoj. Z Ritoznojčanom so si življenje sladili tudi na Dunaju in v Pragi.
Sta
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
