##IMAGE-3346892##

Danes ob 11. uri bo v Kulturnem centru Janeza Trdine prireditev ob razglasitvi letošnjega dobitnika nagrade za otroško in mladinsko književnost, ki jo podeljuje Društvo slovenskih pisateljev za uveljavljanje izvirnega otroškega in mladinskega leposlovja. Nagrado podeljujejo za obdobje zadnjih treh let.

Nominiranci so Cvetka Bevc s knjigo Čivknjeno od začetka do konca, Dušan Čater z Ribamož, Goran Gluvić s Celovečernim filmom, Konc Nataša Lorenzutti s Kakšno drevo zraste iz mačka, Vinko Möderndorfer, Vinko s knjigo Kot v filmu, Tone Partljič z Deklica in general, Andrej Predin z Gnusna kalnica, Andrej Rozman s Čofli, Bina Štampe Žmavc z igro za otroke Zaljubljeni tulipanin Anja Štefan z Gugalnica za vse.

Utemeljitev za nominirana dela za desetnico 2014:

Bevc, Cvetka: Čivknjeno od začetka do konca. Ilustrirala Nina Mrđenović. Ljubljana: Sodobnost International, 2013. Prvo poglavje pravega malega romana se začne, kajpak, na začetku, čeprav si glavna junakinja, sinička Rozi, začetka sploh ne želi. Pred vrati je namreč Ptičji praznik, Rozi pa ne bo nastopila na slavnostni prireditvi, za Siničji zbor je namreč še premajhna. Užaljena sinička seveda protestira, toda kdo bi se menil za takšno čivknjenost… V poglavjih, ki sledijo, štirinajst jih je, štirinajst zgodb s povednimi naslovi, Rozi odkriva in spoznava svet, ki je včasih prav nevaren. Družbo ji najraje dela vrabček Cafko, nekega dne jo celo reši iz smrtonosnih krempljev mačka Jusufa. Med spoznavanjem sveta in domovine svoje prida še céla galerija ptičjih junakov, kot so, denimo, vran Gajoš, čuk Lukrecij, papagaj Alfonzo, lastovka Krasilda, Rozijini starši, očka Viktor in mamica Glorija, teta Repitura, golob Sigismund in še kdo. Ptičji gaj je resda zatočišče za vse čivknjeno, zato pa je zunanji svet tako prečivknjeno vabljiv, in kdor si ne pusti vzeti poguma, bo prej ali slej, tako kot sinička Rozi, na najvišji veji hrasta zažgolel svojo najljubšo pesem.

Čater, Dušan: Ribamož. Ilustriral Aleš Pogorevčnik. Maribor: Litera, 2013. Glavni junak Čatrovega mladinskega romana Ribamož je trinajstletni deček z nenavadnim vzdevkom Algin. Odkar je na nepojasnjen način kot dojenček edini preživel brodolom, živi v skromnih razmerah pri teti na otoku z imenom Luskanija. Čeprav je priden in dobrega srca, je zaradi svojih okornih algastih gibov med otočani pogosto zasmehovan. Edina, ki ga med vrstniki resnično ceni, je deklica Serena, v katero je zaljubljen do ušes. Ko Algin nekega dne po naključju odkrije svojo nadnaravno moč, postane skrivnostni otoški junak, nekakšen ribji »batman«, ki na skrivaj pomaga otočanom, kadar so ti pomoči potrebni. Vrsta napetih dogodivščin se prepleta z bolečim ločevanjem Sereninih staršev in z njenim bližajočim se odhodom. Ko jo ugrabijo gusarji in jo Algin reši, Serena zasluti njegovo dvojno življenje. Luskanijo s svojimi prebivalci pisatelj predstavi tudi z zemljevidom in kratko zgodovino, zato se bralcu zdi, kot da otok tudi v resnici obstaja. Roman ob slikovitih morskih pustolovščinah krasi večplastnost človeških značajev. Zato je to tudi zgodba o ljubezni, sreči, žalosti ob izgubi ljubljenih, krivicah in veličini junakove skromnosti. Ob vsem tem se fantazijski elementi pripovedi neopazno pretihotapijo v realni svet in s svojo skrivnostnostjo bralca vznemirjajo še dolgo.

Gluvić, Goran: Celovečerni film. Murska Sobota: Podjetje za promocijo kulture Franc-Franc, 2011. Igor, Darko in Viktor si želijo posneti celovečerni film. Poletne počitnice so kot nalašč za to. Toda starši jim načrte prekrižajo, namesto na morje pošljejo fante na neko kmetijo bogu za hrbtom. Tako bodo kaznovani za objestnost, ki so si jo pred časom privoščili… Na kmetiji o računalniku ne duha ne sluha, z mobilci pa tudi ni kaj početi, saj ni signala. A kdo bi razmišljal o zabavi, na kmetih je vendar treba trdo delati. Gospodar jim sestavi urnik, ki se ga bodo odslej trdo držali. Fantje pljunejo v roke, kaj drugega jim niti ne preostane: in že pulijo plevel, rahljajo zemljo, čistijo gozd. Vsak večer se od utrujenosti zgrudijo v posteljo. Kmalu pa, glej si ga no, ugotovijo, da je tudi življenje brez interneta lahko na moč zabavno in poučno. Z mobilci posnamejo kup zanimivih prizorov, ki jih nato doma, po odsluženi kazni, zmontirajo v pravi celovečerni film. Zvok in slika zares nista vrhunska, zato pa je vsebina neponovljiva. Kajti, kot pravi Igorjev oče: »/…/ ni odvisno od počitnic, ali se bo kaj dogajalo ali ne, temveč od počitnikarjev /…/«.

Konc Lorenzutti, Nataša: Kakšno drevo zraste iz mačka. Ilustrirala Ana Zavadlav. Dob pri Domžalah: Miš, 2012. Realistična pripoved je razdeljena na enajst poglavij, v katerih spoznamo petčlansko družino, ob koncu pa se družina poveča še za dojenčico. V tej čisto navadni družini se dogajajo čisto navadne reči: na primer kaj se zgodi, ko se Tomažu ne ljubi pisati domačih nalog, Janez ne mara barvanja slik, Mojca pa pri tem uživa. Vsako poglavje pripoveduje eden od otrok, iz njihovih zgodb ugotovimo, da so – kljub temu da živijo v isti družini – precej različni in vsak od njih si stvari razlaga malce po svoje. Zanimivo je, kako si dečka v fantovski sobi ustvarita svojo državo ali kako živijo uši na otroških glavah ali pa to, kako se napiše voščilo za materinski dan. Delo je zelo zabavno, kajti iz drobnih mozaikov spoznamo družino, v kateri živi tudi maček Tigi, ki ima to navado, da nikoli ne leže tja, kamor se zdi ljudem, da bi moral in od tu prihaja tudi vprašanje iz naslova.

Möderndorfer, Vinko: Kot v filmu. Ilustriral Damijan Stepančič. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2013. Prvoosebni junak Möderndorferjevega mladinskega romana Kot v filmu dvanajstletni Gašper je bister fant, ki ga pretresajo pubertetniške tegobe, povezane tudi s primitivnimi ustrahovanji postavljaških sošolcev. Kmalu opazi, da je doma nekaj narobe. Mama je vse bolj sumničava in zazrta vase, oče pa vse večkrat nepojasnjeno odsoten z doma. Ker ima Gašper bogato domišljijo si – čeprav v sebi že sluti razloge neurejenih družinskih razmer - izmišljuje napete črnohumorne prizore, v katerih ob karikiranih filmskih likih nastopajo člani njegove družine. Pri reševanju težav mu je v pomoč tudi internet, neizmeren vir informacij in edina prava povezava s skrito simpatijo sošolko Tino. Ko družina razpade, ga oče odpelje k čudaškemu, a prijaznemu znancu, ki skupaj s svinjo Katarino Veliko in kokošmi domuje v barviti gozdni hišici. Gašperjevo življenje se v svetu brez interneta in televizije - zato pa z množico knjig in življenjskih modrosti - drastično spremeni. Napeta in gladko tekoča zgodba, polna humorja, grenkih resnic in nevsiljivih samopremislekov o sodobnem času in prostoru, nam na koncu postreže s presenetljivim razpletom in z Gašperjevim, pa tudi z bralčevim novim, pristnejšim pogledom na svet.

Partljič, Tone: Deklica in general. Iilustriral Anton Buzeti. Murska Sobota: Založba Ajda (Zbirka Znameniti Slovenci), 2011. Pisatelj v knjigi vzporedno pripoveduje življenje znamenitega generala Rudolfa Maistra in življenje viničarske deklice Katice Žižek. O znanstvu med njima se je ohranila anekdota, kako je Katica kot punčka hodila v Lenart kupovat generalu časopis, kadar je počitnikoval v Slovenskih Goricah, on pa jo je naučil brati. Partljič v lepem in enostavnem jeziku prikaže življenje dobro stoječega in izobraženega sloja s težavami in skrbmi, po drugi strani pa več kot skromno življenje viničarske družine. Tekoča pripoved, ljubeznivi odnosi, smiselno vstavljeni verzi Rudolfa Maistra in ljudske pesmi ustvarijo iz anekdote pravljico, ki spodbuja radovednost in je dobra popotnica za razumevanje sveta in zgodovine.

Predin, Andrej: Gnusna kalnica. Ilustriral Adriano Janežič. Jezero: Morfem, 2013. Delo odpira aktualno vprašanje človekovega odnosa do narave, natančneje do onesnaževanja okolja s smetišči. Tretjeosebni pripovedovalec podaja zgodbo z zornega kota prebivalcev smetišča, ljubeče imenovanega Gnusna kalnica. Podgana Bernarda ugotavlja, da je Gnusna kalnica ogrožena, saj ljudje že dve leti pri njih ne odlagajo smeti, zato so se blizu smetišča začele pojavljati cvetlice, metulji, ptice. Prebivalci odlagališča, župan krt Robert, ščurek Leon, mramor Vladimir in drugi, se zavedajo, da »le ljudje premorejo znanje in moč, da nakopičijo tone neprecenljivih odpadkov«. Pravi preplah zavlada, ko se prebivalci smetišča zavedo, da se ljudje začenjajo drugače vesti do narave: čistijo namreč divja odlagališča. Narava, ki je prerasla Gnusno kalnico, da je ljudje niso opazili, postane zaveznica njenih prebivalcev.

Rozman, Andrej: Čofli. Ilustriral Zvonko Čoh. Ljubljana: Mladinska knjiga (Zbirka Deteljica), 2012. Kratkoprozna zbirka enaindvajsetih fantastičnih prigod je zanimiv vpogled v življenje čoflov in ljudi, natančneje: kako družina čoflov sobiva s človeško družino. Posamezna poglavja so zaokrožene celote, zgodbe povezujejo isti literarni liki, književni čas pripovedi je kratek, saj so dogodki nizani z veliko naglico, s čimer pisatelj krepi pustolovsko plat zgodbe. Realni književni prostor je omejen na stanovanje Milenkine družine in na bližnjo okolico, fantastični prostor pa na podzemno jamo, prebivališče čoflov. Čofli so sicer prijazna bitja, a zaradi njihovega velikanskega apetita kar naprej zabredejo v težave. Čof se v človeškem svetu odlično znajde, v Milenkino družino vnese, sicer s čudežno močjo svojega pogleda, razumevanje in prijaznost.

Štampe Žmavc, Bina: Zaljubljeni tulipan: igra za otroke. Ilustriral Kostja Gatnik. Dob pri Domžalah: Miš, 2013. Gledališka igra za otroke Zaljubljeni tulipan Bine Štampe Žmavc je pisana v gladko tekočih rimanih verzih, polnih prosojnih cvetličnih podob. Beli tulipan, ki je bil po dvornih postavah namenjen princeski beli tulpi, se zaljubi v roza tulpo. Možina, cvetača, bela omela, pehtran in drugi vsak na svoj bolj ali manj pretkan način z nasveti poskušajo pomagati pridobiti princeski nazaj njenega nesojenega izvoljenca. V prenesenem pomenu pa pravzaprav predstavljajo nekatere človeške slabosti, med drugimi laž, prevaro in sovraštvo. Nazadnje pa princeska bela tulpa tudi sama najde svojo resnično ljubezen v podobi modrega tulipana. V igri se mehko prepletajo otožnost in zabavnost, liričnost in karikiranost, lahnost in usodnost, črnobelost in barvitost, ljubosumnost in predanost. Zgodba temelji na tipičnih elementih ljudske pravljice, ki pa jih Žmavčeva nadgradi s svojo izrazito osebno noto. To je igra o nesrečni ljubezni, pa tudi o drugačnosti, ki je obsojana in vabljiva hkrati. Na koncu seveda zmaga moč ljubezni, ki se ne zmeni niti za barve cvetnih listov niti za okostenele dvorne navade.

Štefan, Anja: Gugalnica za vse. Ilustrirala Marjanca Jemec Božič. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2013. V knjigi je zbrano triindvajset pravljic, v katerih izvemo, kako mala mravlja užene volka, zakaj je miški zmanjkalo časa , zakaj je včasih dobro, da se zaletiš v drevo, zakaj se ujemata star mož in star pes in podobnega več. Večinoma so glavni junaki živali, ki so prijazna prispodoba v prijaznem svetu. Odlika knjige je tudi jezik, tako primeren za pravljico. To je knjižni jezik, ki pa se zlahka pripoveduje, kar je redka vrlina. Anja Štefan ga domislila do potankosti. Ilustracije s svojo veselostjo in humorjem še podčrtajo dogajanje in dodajo knjigi poseben čar.