arhiv Svet24

AKC Metelkova mesto je nastala po zasedbi prostorov s strani umetnikov in aktivistov kmalu po osamosvojitvi Slovenije leta 1991 na prostorih nekdanje vojašnice, ki se raztezajo na 12.500 kvadratnih metrih. Avtor prispevka Ajit Niranjan je Metelkovo označil za enega večjih in najuspešnejših urbanih skvotov v Evropi, ki velja za center alternativne glasbe in umetnosti v regiji. Na Metelkovi letno organizirajo več kot 1500 dogodkov.

Niranjan je povzel besede ljubljanskega župana Zorana Jankovića, da je Metelkova prostor za kritično refleksijo ter družbeno akcijo, hkrati pa s svojimi aktivnostmi predstavlja Ljubljano kot mesto, odprto za prost pretok idej pripadnikov vseh generacij.

Po mnenju nemškega kiparja, rednega gosta Metelkove, je kot avtonomna cona pomembna, ker je odprta za vse - stare in mlade, Slovence, tujce in priseljence. Metelkova je svojo podobo po pisanju The Guardian zgradila na umetniških in kulturnih vrednotah. Uporabniki Metelkove se srečujejo na sestankih in se dogovarjajo o delovanju avtonomne cone. Prva točka takšnih srečevanj torej ni aprioren boj prosti oblastem.

Mestne oblasti Metelkovo podpirajo. Leta 2006 so jo uvrstile med nacionalno kulturno dediščino ter jo tako vsaj deloma zaščitile pred interesi gradbenih podjetij. Program Metelkove se med drugim izvaja tudi iz državnih sredstev, je še pisal The Guardian.