M. Ž., arhiv DL

V ljubiteljskih kulturnih društvih, ki delujejo v novomeški občini, iz leta v leto ugotavljajo, da se jim vse slabše piše. V predlogu proračuna za letošnje leto, objavljenem na spletni strani občne, se občinski prispevek na področju kulture kar na nekaj ključnih postavkah, pomembnih za delovanje manjših društev, v primerjavi z lanskim letom zmanjšuje ali celo ukinja.

Občina je za redno delo kulturnih društev lani namenila 16 tisoč evrov, v predlogu proračuna za letos pa postavko zmanjšuje na 14 tisoč evrov, za projekte na področju kulture, za katere je lani namenila 18 tisoč evrov, pa letos ne namenja nič. »Prek teh dveh postavk v občinskem proračunu se financira več kot 50 nevladnih organizacij, perspektivnih posameznikov in samostojnih kulturnih delavcev, ki prispevajo k pestrosti, kvantiteti in kakovosti slovenske kulture,« opozarja Maja Žunič, koordinatorka projekta Regijski NVO center. Kot dodaja, so nevladne organizacije že do zdaj prejemale minimalna sredstva. Četudi je morda 16 tisoč evrov slišati veliko, prispevek društvom, če je teh 25, ni velik.

»Občinska podpora je odločilna tudi pri kandidiranju na drugih razpisih, saj jih večina zahteva sofinanciranje lokalne skupnosti. To pa naj bi potrjevalo, da je projekt več kot potreben,« opozarja. Meni, da bi se morali zavedati, kako pomembno je udejstvovanje v društvih tudi za spodbudo in razvoj kulturnih ustvarjalcev.

Predsednik odbora za družbene dejavnosti Slavko Gegič pravi, da so na odboru že v prvem branju predloga proračuna opazili krčenje sofinanciranja nevladnega kulturnega sektorja in zahtevali ponovno proučitev sprejemljivosti ukinitve razpisov. »Razumemo, da je treba varčevati, a v racionalnih okvirih. Ljubiteljska kulturna društva so že dalj časa na robu preživetja, a so bila do zdaj deležna vsaj stabilne podpore, zdaj bodo še ob tisto, kar jih je ohranjalo pri življenju,« pravi ob tem, ko ugotavlja, da so nekatera področja, na primer šport, privilegirana in jim bo občina zagotavljala enak prispevek, kot ga je do zdaj. Področja, ki nimajo političnih odvetnikov, pa bodo prikrajšana.

M. Ž., arhiv DL

Očitke, da občna zanemarja ljubiteljsko kulturo, na uradu za kulturo, zdravstvo in socialo zavračajo, čeprav višja svetovalka za kulturo Sandra Boršič priznava, da čas in družba nista ravno senzibilna do umetnosti in kulture. Poudarja, da se zavzema, da bi se štiri do šest odstotkov proračuna, kolikor je občina v zadnjih petih letih namenjala za kulturo, ohranilo tudi v prihodnje. Kot razlaga, pa občina ne financira le redne dejavnosti ljubiteljskih kulturnih društev, ampak tudi projekte društev, programe v javnem interesu, hkrati zagotavlja prostore za ljubiteljsko kulturo v Kulturnem centru.

Dodaja, da razen dveh društev (Klub prijateljev IMV in DRPD) nobeno društvo nima statusa v javnem interesu na področju kulture, ki ga dodeljuje ministrstvo za kulturo. »Sama društva niso nič storila za večjo prepoznavnost na nacionalni ravni, da bi lahko kandidirala tudi na državnih razpisih,« odgovarja. Tista, ki so odvisna le od občine, bodo toliko bolj občutila zmanjševanje občinske podpore. »Zavedamo se, da je delovanje ljubiteljskih kulturnih društev pomembno, saj ne le da bogatijo prostor z nekimi kulturnimi dejavnostmi, to je tudi oblika druženja, prostovoljnega delovanja. Občini pa je v interesu, da to ohrani,« poudarja.

Preberite še ...

· Zaposlitev

Spoznajte inovativne pristope uvajanja na novem delovnem mestu

Letos bodo po njenih besedah najbolj prepoznavna društva za svoje projekte nekaj denarja pridobila tudi iz naslova projekta EPK 2012, v katerega se Javni sklad za kulturne dejavnosti vključuje prek mrežnih projektov. Po besedah Boršičeve naj bi bilo vsaj pet prireditev na ravni ljubiteljske kulture. »V EPK smo pristopili ´ziheraško´, nismo tvegali kot nekatere evropske prestolnice, da bi ustvarili izgubo. Začeli smo z zavestjo, da želimo imeti programe, ki jih bomo lahko financirali,« odgovarja na očitke, da bi od projekta EPK lahko iztržili več. Kot pojasnjuje, bo EPK producentom, ki so vključeni, prinesel več denarja, kar pomeni, da bodo lahko pripravili kakovostnejše vsebine, pritegnili priznane ustvarjalce oz. mentorje, kjer gre za delavnice, in tako poskrbeli za prepoznavnost v domačem in mednarodnem prostoru.

A dejstvo je, da na EPK računajo predvsem profesionalni producenti. Čeprav bo letos manjše število ljubiteljskih kulturnih društev pridobilo nekaj denarja za svoje projekte prek tega projekta, bodo prihodnje leto spet v negotovosti glede financiranja, saj predlog proračuna predvideva, da bodo postavke, na katerih občina letos ne namenja nič, ostale brez denarja tudi v letu 2013. Boršičeva poudarja, da se predlog proračuna še usklajuje in računa, da bodo nekatere pripombe upoštevane. Kakšna pa bo končna oblika predloga, bo znano na februarski seji občinskega sveta.

Članek je bil objavljen v 5. številki Dolenjskega lista 2. februarja 2011.