##IMAGE-3483050##

Res je lepo biti otrok. Lahko se zabavaš, se igraš s prijatelji, delaš (skoraj) vse, kar si želiš. V mojem otroštvu so sami lepo dogodki. Najbolj pa se mi je vtisnil v srce dogodek izpred nekaj let.

Nekega dne že zelo zgodaj zjutraj sta me mami in ati zbudila in mi rekla, naj se hitro vstanem, ker imata presenečenje zame. Ker sem bila še mala, sploh nisem vedela, kaj bi to presenečenje lahko bilo. Bila sem radovedna, zato sem hitro vstala, se oblekla in stekla za njima. Ampak sta kar naenkrat izginila in v hiši je bilo vse tiho. Niti sestre Lorele nisem slišala, čeprav vedno zganja hrup in mi nagaja. Bilo mi je čudno že to, da me ni navsezgodaj zjutraj z ropotuljo tolkla po glavi. Ker mi je bilo vse to čudno, sem stekla v dnevno sobo, da bi pogledala, če je kdo tam. A tam ni bilo nikogar. Pogledala sem še v spalnico. Tudi tam ni bilo nikogar. Tako sem pregledala celo hišo, a nikjer ni bilo sledu o sestri Loreli, mamici in atiju. Vse to mi je bilo zelo čudno.

O čem sta govorila mami in ati? Kakšno presenečenje? Kje so vsi? Tako sem še enkrat pregledala celo hišo, a še vedno ni bilo nikogar. Stekla sem ven. Tam pa me je čakalo moje presenečenje za rojstni dan. Zunaj so bili vsi moji sorodniki in prijatelji. Pred njimi pa je bila velika torta. Bila sem zelo vesela in vsi so mi čestitali. Zabava je trajala dolgo v noč.

To je za enkrat najlepši spomin iz otroštva. Tudi drugače mi je zelo lepo in moje otroštvo mi bo ostalo v lepem spominu.