Arhiv Lokalno.si

Spodnjo fotogalerijo morate obvezno pregledati vsi, ki vam srce zatrepeče ob vsem, kar je starejše od vaših staršev. Ali pa še bolj. Ali pa malo manj.

''Doma smo imeli kar nekaj starih predmetov, kakršni se pač najdejo na kmetiji, vendar jih nismo več uporabljali. Bilo mi je žal, da bi jih enostavno uničili in ko sem se lotil obnove kleti, sem jih lepo zložil vanjo. Takrat še nisem razmišljal, da bi imel muzejsko zbirko. To je bilo leta 2004,'' nam je ob današnjem obisku Kmečkega muzeja v Štatenberku povedal Stane Florjančič.

Potem je nadaljeval, da so ga obiskali prijatelji, in ko so videli, kaj vse je sam postavil v klet, so še oni malo pobrskali po domačih kotih in prinesli še marsikaj. Kmalu se je v bližnji okolici razvedelo, kaj vse si je mogoče ogledati pri Stanetu in ljudje so prihajali si ogledovali in tudi sami pripovedovali, kaj imajo oni starega. ''Nekaj so mi poklonili, nekaj sem odkupil, spoznal sem še druge zbiratelje, s katerimi smo kakšen predmet tudi zamenjali. Zbirka je bila vse bogatejša, klet že prepolna, tako da sem začel predelovati še senik, ki je, kot vidite, tudi že poln. Razstavljenih je prek tri tisoč artiklov, njihova povprečna starost pa je okoli 150 let.'' 

Stane Florjančič vsak predmet, preden ga na ogled postavi, lepo očisti, o njem napiše vse podatke, če je treba, pa ga tudi popravi, saj, kot je rekel, ''delo z lesom in železom mi ni tuje.''

Preberite še ...

Novice · Oglas

Center Vič vabi na ekskluzivno umetniško razstavo čipk

Prva stvar, ki nam je padla v oči, je bila cerkvena ura ''iz turna cerkve svetega Martina v Štatenbergu''.  Ima še kamnite uteži, še vedno tiktaka in tudi zvoni ure. ''Ko so pred 30. leti prenavljali turn, je bila ura delavcem v napoto. Zaradi nje niso mogli postaviti zidarskega odra in so jo odmontirali. Spravili so jo v 'toten kamro', kjer je bila do leta 2005. Potem pa sem se z g. župnikom dogovoril in zdaj bije pri meni. Pri sv. Martinu pa zdaj bije na elektriko,'' pripoveduje Stane.

Med nadaljevanjem ogleda smo se čudili črni kuhinji in vsem pripomočkom, ki so zgledno ohranjeni. Ustavili smo se tudi ob ročnem gramofonu. Gostitelj nam je dokazal, da še vedno lepo ''špila'' in potožil, da je zelo težko dobiti še kakšno ploščo s slovensko glasbo. Če jo morda imate vi, mu boste naredili veliko uslugo. Mimogrede si boste lahko ogledali bogate zbirke starega denarja, starih dokumentov, orodja različnih obrtnikov, pohištvo, skrinje in še marsikaj. Nekaj predmetov je pred mnogimi leti služilo namenu na Karteljevskem gradu. 

Stane Florjančič pa je najbolj ponosen na kamnito sekiro, ki, kot pravi sam, izvira še iz kamene dobe, torej iz časa pred našim štetjem. ''Veste, to imam pa skrito, seveda pa jo z veseljem pokažem obiskovalcem.'' Tudi vam jo bo  in povedal vam bo marsikaj zanimivega, tudi o najdaljšem slovenskem potoku Radulji (33 km), na kateri je bilo nekoč 8 mlinov in 2 žagi. Ena še dela in tudi en mlin se še vrti, čeprav jih je nekaj tako ohranjenih, da bi tudi lahko mleli. Vse to boste izvedeli in videli, lahko pa boste prelistali še ''Črne bukve'', v katerih je žalostni, ali če hočete, sramotni del naše polpretekle zgodovine.

Bolj veselo pa je to, da se boste lahko oskrbeli z res dobrimi domačimi zdravili. Poleg medu Stane še namaka smrekove vršičke in še marsikaj. Zakaj je kaj dobro, vam bo povedal. Preden ga boste obiskali (človek hodi tudi v službo) ga pokličite (041 554 650), vesel vas bo.

Galerija

Arhiv Lokalno.si