FOTO: Marjan Kozina in Novo mesto – glasbeni dogodek in razstava
V Dolenjskem muzeju so sinoči, na dan muzeja, v sodelovanju z novomeško Glasbeno šolo Marjana Kozine ob 50-letnici smrti enega najvidnejših slovenskih skladateljev odprli razstavo Marjan Kozina in Novo mesto ter pripravili izvrsten koncert, na katerem so učenci in učitelji šole izvajali Kozinova dela ter zaigrali tudi na njegov klavir, ki ga je restavriral Janko Avsenak. Ravno omenjeni klavir, ki ga hrani Dolenjski muzej, je bil dejansko povod za sinočnjo prireditev.
Sicer je o Marjanu Kozini, njegovemu ustvarjanju in klavirju novinar Igor Vidmar pisal že v 21. številki Dolenjskega lista, ki je izšla 26. maja in ga v nadaljevanju objavljamo v celoti.
Kozinov klavir se vrača v mesto
Marjan Kozina se po petdesetih letih simbolično vrača tja, od koder so ga Novomeščani 21. junija 1966 pospremili na zadnjo pot, v Dolenjski muzej, kjer kustosinja Majda Pungerčar pripravlja razstavo, ki jo bodo odprli 1. junija, na dan Dolenjskega muzeja.
Marjan Kozina velja za enega največjih in najpomembnejših slovenskih skladateljev. Rodil se je 4. junija leta 1907 v Novem mestu, kjer so po njegovi smrti po njem poimenovali tudi glasbeno šolo, kasneje tudi ulico, njegovo ime pa med drugim nosi najvišja slovenska skladateljska nagrada in dvorana Slovenske filharmonije.
Njegova glasbena dela kljub patini časa ne izgubljajo sijaja, pa naj gre za filmsko glasbo, ki ji je dal svoj pečat v filmih Na svoji zemlji, Kekec in Dolina miru, opero Ekvinokcij, opereto Majda, simfonične pesnitve Bela krajina, Ilova gora, Padlim in Proti morju, uglasbeno poezijo Srečka Kosovela ali pa zborovske pesmi ter partizanske pesmi in pesmi za otroke.
Povod za razstavo ob petdesetletnici njegove smrti je bil v bistvu njegov klavir, ki ima zanimivo zgodbo. Klavir je bil last mariborske glasbene matice, kjer je Kozina od leta 1934 do 1938 služboval, direktoroval ter nanj igral in skladal. Po vojni si je isti klavir izposodil in ga odpeljal v Kozinovo zidanico na Trški gori, kjer se je najraje zadrževal. Po njegovi smrti so Mariborčani zahtevali klavir nazaj, a so ga po posredovanju tedanjega novomeškega župana Francija Kuharja podarili novomeški občini za postavitev spominske sobe v Kozinovi zidanici, ki pa je nato ni nihče vzdrževal, tako da so z nje sneli spominsko tablo in klavir prenesli v Dolenjski muzej, kjer je bil do leta 1982, ko je novomeška glasbena šola klavir vključila v razstavo o Marjanu Kozini, v muzej pa se je znamenito glasbilo vrnilo šele leta 2007.
Klavir zagotovo spada med pomembnejše predmete slovenske kulturne dediščine, saj je skladatelj na njem zložil svoja najpomembnejša dela, kar potrjujejo tudi besede Marjana Kozine iz zahvalnega govora ob podelitvi Trdinove nagrade za življenjsko delo leta 1956: "In če sem kdaj napisal kakšno glasbo, ki je vredna danes mi izrečenega priznanja, je to vse nastalo tu, na Trški gori, s pogledom na Gorjance, Krko in čarobno dolino Krke."
Naključje je hotelo, da je prav lani kulturno ministrstvo objavilo razpis za sofinanciranje restavriranja starih inštrumentov, Dolenjskemu muzeju pa je na razpisu uspelo in klavir so lahko dali konzervirati, ker pa to sovpada s petdesetletnico skladateljeve smrti, bo ob tej priložnosti v mali dvorani Dolenjskega muzeja odprta tudi razstava, ob odprtju pa bo v sredo, 1. junija, ob 19. uri Glasbena šola Marjana Kozine pripravila koncert, na katerem bodo učenci in učitelji izvajali Kozinova dela in igrali tudi na njegov klavir.
Na razstavi bo Marjan Kozina predstavljen na desetih panojih, razstavljeni pa bodo tudi njegovi predmeti, ki sta jih muzeju darovala predvsem njegova vnukinja Ana Pivk in nečak Andrej Andrijanič, ki je v muzej prinesel tudi Kozinovo partizansko pelerino in plačal njeno restavracijo. Med razstavljenimi predmeti so tudi tiskani in originalni notni zapisi, plošče, originalni zapisi partizanskih pesmi in strokovni in poljudni članki ter prevodi, katerih avtor je bil skladatelj.
Obstaja pa še en klavir, ki še zdaj stoji in propada v nekdanji Kozinovi zidanici, a nihče ne ve, kako je tja prišel in ali je Marjan Kozina nanj sploh kdaj igral, saj je tja prišel zagotovo šele po njegovi smrti oziroma po letu 1967, potem ko so iz zidanice odnesli letos konzervirani klavir.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
