Arhiv Štajerskega Tednika

Pustni čas se začne s svečnico, 2. februarja, kdaj se konča, pa je v resnici že stoletja predmet razprave. Konec pusta je namreč prestavljiv, saj je odvisen od velike noči; pustna nedelja je sedem tednov oz. 40 (postnih) dni in šest nedelj pred veliko nočjo. S tem bi bile stvari jasne, če le ne bi bil tudi vuzem, največji krščanski praznik, premakljiv …

Na vesoljnem cerkvenem zboru oz. ekumenskem koncilu leta 325 v danes turški Nikeji so določili, da se veliko noč praznuje na prvo nedeljo po prvi pomladni luni. Pomlad se začne s spomladanskim enakonočjem praviloma 21. marca, velika noč je tako lahko kadarkoli med 22. marcem in 25. aprilom.

Vendar pa rimskokatoliška Cerkev nad znanostjo in najnovejšimi astronomskimi odkritji nikoli ni bila preveč navdušena; tako še danes pri računanju polne lune uporablja formulo, pri kateri lahko včasih pride do odstopanja od časa realne polne lune za nekaj ur. Posledično veliko noč v nekaterih letih praznujemo na drug datum, kot bi bil v skladu z natančnimi astronomskimi opazovanji. S tem zamaknemo tudi pust; prihodnje leto bo to kar za cel mesec.

Se obetajo spremembe?

Preberite več v Štajerskem Tedniku