Edinstvena prireditev v Podlehniku: »Moja zemlja, moje korenine«
Tišini po zadnji odigrani in odpeti noti je sledil bučen aplavz, ki je bil potrditev, da je domačinka Sara Korošec navdušila, presunila zbrane gledalce, obiskovalce, ob redkih izjemah, ki so najprej ostali nemih rok. Predstava nikakor ni bila klasična prireditev ljudskih pevcev ali recitatorjev, pa vendar je vključevala tudi njih in seveda še svetlobo, glas, zvok, črke ter gibe. Bila je raznolika, kot so Haloze, kot so zgodbe ljudi, ki so bivali in še bivajo na slemenih gričev, v grapah ali na obronkih te za življenje svojstvene pokrajine.
Posebna in neobičajna je bila tokratna prireditev, ki je nagovarjala Haložane, Haložanke in druge ter jim odstirala podobe, zgodbe, glasove, zvoke te edinstvene gričevnate pokrajine, za katero Sara Korošec pravi, da je »moja zemlja, moje korenine«. Domačinka Sara Korošec je umetnica, je vsestranska in takšna je bila tudi njena glasbena predstava. Ideja o glasbeni pripovedi je v Sari zorela več let, več let je potrebovala, da je spoznala krog ljudi, njihove zgodbe, talente, s katerimi je nato oblikovala videno in slišano. Verzi haloškega pesnika Franceta Forstneriča so se prepletali z zgodbo Mimike, ki je v osnovni šoli v Gruškovju kuhala, še posebej je rada kuhala enolončnice, saj so jih otroci imeli najraje. Sara je spomnila tudi na pripovedi o coprnicah, pa o streli, ki je udarila v cerkve sv. Donata, vpletla je življenjsko zgodbo neke deklice, ki je bila deležna njej nerazumljive plohe nemških besed, ker je vrnila nemško čitanko z manjkajočo stranjo, za katero je bila kriva požrešna krava med pašo, pa o dekletih, ženskah, oddanih v zakon po dogovoru, težkem življenju ter haloških rokah, ki niso bile nikdar bele, temveč le pridne.
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
