Arhiv NTRC

Vsako leto vsebuje pet naslovov. Letos zbirka zajema tako legendarni Mohorjev koledar, roman v seriji Slovenske večernice in neobičajno kuharsko knjigo, biografijo svetovno znanega psihologa in psihoterapevta ter ne nazadnje knjigo za otroke. Kot se radi pohvalijo v Celjski Mohorjevi družbi, ki ima že skoraj sto let sedež v Celju, je zaradi tega mesto ne le knežje, ampak tudi knjižno.

Večerno branje in peka

V založbi posebej opozarjajo na edino avtorizirano biografijo Viktorja Frankla z naslovom Ko nas pokliče življenje. Njegova življenjska zgodba, predvsem preživetje holokavsta, in filozofija sta navdihnili milijone ljudi po vsem svetu. Avtor dela Haddon Klingberg ml. se je opiral na številne anekdote, ki sta mu jih pripovedovala zakonca Viktor in Elly Frankl.

Navdihujočo zgodbo prinaša tudi knjiga Pravica do sladkega. To ni klasična kuharska knjiga, ampak tudi zgodba o Ani Srovin Coralli in Fernandu Alonsu Tueru, pravnici iz Slovenije in arhitektu iz Španije, ki živita in delata v Švici. Ana obožuje peko, ker jo ta povezuje z domovino in njeno babico, Fernando se navdušuje nad slovensko arhitekturno dediščino. V tej knjigi sta združila oboje in ustvarila preproste recepte, katerih vonj lahko vsako stanovanje spremeni v dom.

Osrednji del zbirke predstavlja roman, primeren za zimsko večerno branje. Je že 173. v zbirki Slovenske večernice, kar pomeni, da gre za najstarejšo knjižno zbirko pri nas. Dr. Jernej Kusterle je uredil roman Rudija Mlinarja z naslovom Kamav tu, kar v romskem jeziku pomeni ljubim te. Zgodba ni le ljubezenska, ampak odpira vprašanja o drugačnosti, nestrpnosti, sovraštvu in segregaciji, a hkrati tudi o dobroti, usmiljenju, pomoči in ljubezni, kot jo opisuje urednik.

V duhu časa

»Počaščena sem, da sem se vpisala med urednike legendarnega Mohorjevega koledarja,« je dejala Saška Ocvirk, urednica izdaje za leto 2024. Med bralce prinaša pregled dogajanja na kulturnem in družbenem področju v letu, ki se izteka. Uvodni esej je letos posvečen stoletnici rojstva Alojza Rebule, spomnili so se tudi dogajanja ob Muzeju slovenske osamosvojitve in dnevu spomina na žrtve komunističnega nasilja. Pozabili niso na obletnice Rudolfa Maistra, Antona Novačana, avtorja najbolj znanega slovenskega zemljevida Petra Kozlerja in mnoge druge. S svojimi prispevki so koledar obogatili številni znani slovenski avtorji, za bralce Novega tednika pa bosta zagotovo še posebej zanimiva prispevka Jožeta Čakša in dr. Marije Počivavšek. Prvi govori o kozjanskem potresu pred pol stoletja, drugi povzema poplave na Celjskem v zadnjih sto letih.

V redni zbirki je vsako leto tudi naslov za otroke. »Drobna pesmica na večer prežene skoraj vsak nemir,« so v založbi zapisali ob prikupni slikanici s pesmimi celjske avtorice Alenka Kokalj. Knjigo z naslovom Kanglica morske pene bogatijo ilustracije Natalie Berezina.

Foto: arhiv CMD