APT med športom, umetnostjo, filozofijo in politiko
V novomeškem gledališču Anton Podbevšek Teater so dopoldne pripravili novinarsko konferenco oziroma uradno predstavitev gledaliških produkcij sezone 2013. Gre za štiri predstave, ki tako ali drugače nadaljujejo rdečo nit Bergerjevega gledališča in na svojevrsten način vzpostavljajo relacijo med športom, umetnostjo, filozofijo in politiko.
Otroku in športu bo posvečena predstava Bergerjevega sodelavca iz časov njegovega službovanja v Slovenskem mladinskem gledališču Matjaža Pograjca Nepremagljiva enajsterica, ki temelji na zgodbi Eduarda Bassa o revnem očetu z enajstimi sinovi, ki sestavijo nogometno moštvo in postanejo svetovni prvaki. Predstava je, tako kot je bilo to v preteklosti s Petrom in volkom, Knjigo o Džungli in Livingstonovim poslednjim poljubom, namenjena tudi odraslim in ne le otrokom, ali kot je poudaril Berger, ni otroški "buc, buc" teater, ampak večplastna predstava, ki odpira številna vprašanja in daje številne odgovore. Pograjc pa je opozoril tudi na neke vrste vzgojno noto predstave, saj želi otroka odpeljati na zelenico in zvleči stran od računalnika, televizije in zasvojenosti z elektronsko zabavo.
Tako kot lani, se je tudi letos ravnatelj Anton Podbevšek Teatra Matjaž Berger dogovoril za sodelovanje z Beton Ltd. oziroma Katarino Stegnar, Primožem Bezjakom in Dašo Doberšek, ki se bodo po Becketu lotili še enega na nek način spornega avtorja Eugena Ionesca in njegovega dela Morilec brez razloga.
Lenka Udovički bo na oder postavila adaptacijo knjige portugalskega oziroma natančneje lizbonskega pisatelja Fernanda Pessoe Knjiga nespokoja. Gre za časa njegovega življenja neznanega avtorja, ki ga je literarni svet odkril in začel slaviti šele, ko so odkrili skrinjo z več kot 30.000 zapisi, in na ta način, kot je dejala Udovičkijeva, spominja na izumitelja Nikolo Teslo.
Matjaž Berger se je med prebiranjem zahtevnega poletnega čtiva odločal med Smoletovo Antigono, Stendalovim romanom Rdeče in Črno in Slavojem Žižkom. Potem ko je z njim in njegovim kolegom Mladenom Dolarjem sodeloval, ko je postavljal na oder Wagnerjevo opero Leteči Holandec, se je odločil za Žižka in njegovo zdaj že davnega leta 1987 izdano knjigo Jezik, ideologija in Slovenci, s katero nadaljuje temo, ki jo je začel s Cankarjevimi Hlapci in sprašuje, zakaj Slovenci vedno potrebujemo dobrega gospodarja in zakaj moramo biti hlapci.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
