Profimedia

Minuli četrtek je Trump podpisal izvršni ukaz, po katerem bodo za 68 držav in EU od 7. avgusta veljale višje carine od 10-odstotnih osnovnih, uvedenih za ves svet.

Za uvoz iz EU bo v skladu z minuli konec tedna sklenjenim sporazumom veljala 15-odstotna carinska stopnja. Enaka bo tudi za Japonsko, med drugim pa še za uvoz iz Izraela, Islandije, Fidžija, Gane, Gvajane, Afganistana, Angole, Bolivije, Bocvane, Kameruna in Ekvadorja. Za Kanado je predivdena kar 35-odstotna carinska stopnja in za Švico 39-odstotna.

Trump si je glede carin že večkrat premislil. Ameriški trgovinski predstavnik Jamieson Greer meni, da bodo te carine po vsej verjetnosti ostale v veljavi in ne bodo znižane kot del nadaljnjih pogajanj.

V trgovinskih pogajanjih, ki so potekala od Trumpove vrnitve v Belo hišo, so nekatere dajatve sicer znižali glede na prvotne napovedi, vključno s prepolovitvijo uvoznih carin, določenih prejšnji teden kot del dogovora z EU.

Greer pa je v nedeljo v oddaji Face the Nation na CBS dejal, da to ne bo veljalo za najnovejši krog carin.

»Veliko teh stopenj je določenih v okviru dogovorov. Nekateri dogovori so že objavljeni, drugi ne, nekateri pa so odvisni od trgovinskega primanjkljaja ali presežka, ki ga imamo s posamezno državo,« je povedal in dodal: »Te carinske stopnje so v veliki meri določene.«

Greer je še povedal, da so bila nedavna trgovinska pogajanja s Kitajsko »zelo pozitivna« in osredotočena na dobavo redkih zemeljskih magnetov in mineralov.