Arhiv Štajerskega Tednika

Varovalni pasovi ob vodotokih so bili sicer opredeljeni že v zakonu o vodah pred dobrim desetletjem, a je pristojno ministrstvo šele leto vrisalo te pasove in sprejelo uredbo o pogojenosti. Doslej so kmetje zemljišča ob potokih in rekah lahko obdelovali (s precejšnjimi omejitvami uporabe FFS in gnojil), odslej pa so ta zemljišča zanje pravzaprav izgubljena.

Med kmeti, ki so izgubili hektarje rodovitne njivske zemlje, je tudi Anton Žampa iz Levanjcev. Kmetija Žampa, ki redi več kot 200 glav goveda, izgublja okrog 20 hektarjev kmetijskih površin, od tega pet hektarjev njivskih površin!

Država naj zemljo za varovalne pasove odkupi

Da gre za izjemen izpad, govori dejstvo, da povprečna kmetija v Sloveniji obsega sedem hektarjev pašnikov in njiv. »Glavnina površin je ob Pesnici, kjer smo kosili ob nasipih in kjer je bilo gnojenje že do sedaj prepovedano. Vendar pa se bojimo informacij, da naj bi bila košnja dovoljena šele po 1. avgustu. Če to drži, je takšna travna krma neuporabna. Do letos smo lahko za te površine uveljavljali tudi subvencije, sedaj naj bi bili še tu oškodovani,« je dejal Anton Žampa. O petih hektarjih njivskih površin, kjer so vrsto let gojili poljščine za živino, pa pravi: »To pa je popoln izpad. Ne vemo še, ali bomo zmanjšali stalež živine, ali si bomo lahko privoščili nakup krme. Žal smo bili kmetje ponovno razlastninjeni oz. gre za državno nacionalizacijo. Če želi država imeti varovalne pasove, naj jih odkupi, nato pa jih naj še čisti in kosi.«

Preberite več v Štajerskem Tedniku