Arhiv Štajerskega Tednika

V Sloveniji je po zadnjih podatkih 286.000 gozdnih površin, ki pa si jih lasti 413.000 posestnikov. Skoraj vsak gozd ima torej dva lastnika, v resnici pa to pomeni, da si nekatere gozdove lasti celo več ljudi. »Imamo tudi primere, ko si zaradi slabo rešenega dedovanja majhno površino gozda lasti kar deset ljudi,« opozarja Janko Vidovič, ki je na Zavodu za gozdove zadolžen za haloški del. Po njegovih besedah so gozdovi v Podravju najbolj razdrobljeni na Dravskem polju, nekoliko bolje je v Slovenskih goricah, kjer je večina posesti velikih dober hektar.

Po gozdnatosti je Slovenija na tretjem mestu v Evropski uniji. 76 % gozdov je v zasebni lasti, kjer pa je povprečna velikost gozdnih posesti 2,9 hektarja. Ob tem, da je ta posest majhna, je pomembno tudi dejstvo, da ima pogosto več solastnikov. »To je zelo majhna površina in taka razdrobljenost je slaba tako za vzdrževanje gozda kot za izkoriščanje njegovih danosti,« je prepričan Vidovič, ki še dodaja, da je na večjih površinah delo lažje in tudi bolj ekonomično.

Če se ne strinja dovolj solastnikov, drevesa ne smejo posekati

Preberite več v Štajerskem Tedniku