Profimedia

"Problem nastanitve tujih delavcev, ki jim delodajalec zagotavlja nastanitev, je še nekako obvladljiv, ker obstaja pravilnik o določitvi minimalnih standardov za nastanitev tujcev, ki so zaposleni ali delajo v Sloveniji," je v pogovoru za STA ocenil strokovni sodelavec Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) za migracije, delovna razmerja in projektno delo ter podpredsednik Svobodnega sindikata Slovenije. 

Kot je poudaril, pravilnik daje zadostno podlago za ukrepanje inšpektorjev za delo, pa tudi zadosten obseg diskrecijske pravice, da v konkretnem primeru vizualno in tudi z meritvami ugotovijo, ali je nek prostor primeren za prebivanje oz. je v skladu s pravilnikom. "Saj ni potrebno vsega predpisati do detajlov. Včasih je dovolj zdrava kmečka logika, da se že s pregledom ugotovi pomanjkljivosti in zadeva reši z ureditveno odločbo, tam, kjer so kršitve očitne, pa tudi z globo," je pojasnil.

Precej več je delavcev, ki si nastanitev priskrbijo sami

A ta pravilnik zadeva le tuje delavce, ki jim nastanitev zagotavlja delodajalec, je opozoril. Ti tujci so po njegovih besedah v manjšini, precej več je namreč tistih, ki za nastanitev poskrbijo sami. Zanje minimalni bivalni in higienski standardi ne veljajo, poleg tega pa se, četudi imajo praviloma nizke plače, soočajo tudi z visokimi cenami najemnin. "To vidim kot večji problem, ki se ga redko omenja," je izpostavil sogovornik.

Slovenija ima sicer tudi pravilnik o določitvi površinskih standardov za prijavo prebivališča, je spomnil, a ta omejuje le število prijavljenih oseb glede na velikost neke stanovanjske enote, ne pa tudi higienskih standardov in podobno. "To je prepuščeno 'izbiri', ali bolje rečeno finančni zmožnosti najemnika," je navedel.

Odgovornost bi morala biti vedno na delodajalcu

Sindikalist je prepričan, da bi morala biti odgovornost za ustrezne bivanjske razmere tujih delavcev, ki se nanašajo na pravilnik o določitvi minimalnih standardov za nastanitev tujcev, vedno na delodajalcu: "Obveznosti zagotavljanja ustreznih bivalnih pogojev se z nobeno pogodbo ne bi smelo prenesti na tistega, ki mu je delodajalec to svojo obveznost zaupal oz. odstopil."

Zavzel se je, da bi se pri ministrstvu za delo ali organu v njegovi sestavi - Zavodu RS za zaposlovanje oziroma Inšpektoratu RS za delo - vzpostavilo posebni evidenci delodajalcev, ki zaposlenim v Sloveniji zagotavljajo namestitev, pa tudi tujih delodajalcev, ki so zaposlenim dolžni zagotoviti ustrezno namestitev. Trenutno so namreč domača podjetja dolžna v izjavi pri pridobivanju potrebnega dovoljenja za tujega delavca navesti le, ali mu bodo zagotavljala namestitev ali ne. Podjetje, ki napove, da bo tujcu zagotovilo namestitev, bi moralo biti po Tanasićevem mnenju zavezano, da pristojnemu organu naslov prebivališča sporoči najpozneje ob zaposlitvi tujca.

"Naj se vzpostavi sistem ocenjevanja tveganja, na podlagi katerega bi se bolj rizična podjetja pregledovalo pogosteje. V določenih primerih in glede na oceno naj se opravi predhodni pregled ustreznosti prostorov, predvidenih za namestitev tujcev," je pozval. Pogostost nadzora je za vzpostavitev reda bistvenega pomena, verjame. Kot je še menil Tanasić, sicer ni nujno, da se kršitelje kaznuje takoj, saj da se da osnovni namen doseči tudi z ureditvenimi odločbami. Hujšim kršiteljem pravil o bivalnih pogojih pa bi vendarle veljalo prepovedati zaposlovanje oz. napotitve tujcev, je pristavil.

Neprimerno prebivanje voznikov v kabinah tovornjakov

Sindikalist je sicer v luči polemike o bivalnih razmerah opozoril tudi na tuje delavce, ki delajo kot vozniki v mednarodnem transportu in še vedno več tednov zapored prebijejo v kabinah tovornjakov, četudi te niso primerne za redne tedenske počitke in je bivanje v njih v tem času prepovedano.

"Tako več tisoč zaposlenim voznicam in voznikom samo v Sloveniji ta pravica do tedenskega počitka v primerni nastanitvi ni zagotovljena," je dejal Tanasić in dodal, da sindikati na ta problem že več let opozarjajo tako pri nas kot v Evropi, pa nič ne kaže, da bi bil ustrezno rešen v doglednem času.

Med potencialno rizičnimi skupinami je glede nastanitev omenil še delavce, ki jih tuji delodajalci napotujejo na delo v Slovenijo bodisi zaradi opravljanja storitev za slovenske naročnike bodisi zaradi agencijskega dela, ter sezonske delavce v kmetijstvu. "V preteklosti smo že bili priče grozljivim bivanjskim pogojem napotenih delavk in delavcev. Zato se je z revizijo direktive o napotitvi delavcev leta 2018 ta problem naslovilo tako, da države članice poskrbijo, da delavkam in delavcem, napotenim na njihovo ozemlje, bodisi njihovi delodajalci bodisi uporabniki zagotovijo tudi ustrezne pogoje nastanitve," je spomnil. Bo pa s čedalje množičnejšim prihodom tujih delavcev ustreznost obstoječe slovenske zakonodaje, ki ureja področje bivanja tujcev, na veliki preizkušnji, je sklenil Tanasić.

Zgodba filipinskih voznikov razburila Slovenijo

V oddaji Tednik na TV Slovenija so minuli teden predstavili skupino 11 filipinskih delavcev, ki kot vozniki avtobusov preizkusno obdobje opravljajo pri podjetju Arriva, za njihovo integracijo in nastanitev pa skrbi kadrovska agencija Workforce. Kot je bilo razvidno iz posnetkov televizije, so bili nameščeni v vlažni, slabo ogrevani hiši na območju Kranja, v natrpanih sobah z eno kopalnico in brez zadostne količine tople vode. Workforce jih je sicer že v sredo preselil v bližnji hostel. Nastale razmere so v agenciji obžalovali.

Profimedia

Državni sekretar na ministrstvu za delo Dan Juvan je sicer opozoril, da je za bivanje Filipincev v slabih razmerah odgovorna Arriva. Kot je razvidno iz zaslišanj teh delavcev na konzulatih v tujini, jim je namreč avtobusno podjetje obljubljalo, da jim bo zagotovilo dostojno bivanje, na koncu pa je to prevalilo na drug subjekt.

V Arrivi se medtem sklicujejo na pogodbo z Workforce, na podlagi katere od agencije pričakujejo, "da v celoti spoštuje dogovorjene obveznosti, vključno z zagotavljanjem varnih in dostojnih bivalnih pogojev, skladnih z zakonodajo". "Workforce mora takoj zagotoviti varne in zakonite bivalne pogoje ter nemudoma odpravi vsako nepravilnost. Če teh standardov ne bodo zagotovili, bomo prekinili sodelovanje," so napovedali. Zgodbo preiskujeta tako inšpektorat za delo kot policija.