##IMAGE-2204249##

Grm Novo mesto-center biotehnike in turizma in Terme Čatež z bosansko hercegovskimi Termami Ilidža, ki so v 90 odstotni lasti Term Čatež, danes na Čatežu prirejajo mednarodno konferenco v z naslovom Turizem, gostinstvo in hotelirstvo v času recesije, ki naj bi po ocenah prirediteljev ponudila izmenjavo izkušenj, mnenj, nove predloge in smernice.

Kot je pojasnila predstavnica Term Čatež Renata Martinčič, so njihove terme z osmimi odstotki vseh slovenskih prenočitev med najmočnejšimi turističnimi podjetji v državi, na ravni vseh slovenskih zdravilišč pa ustvarijo dobrih 26 odstotkov vseh prenočitev. Glede na obseg storitev potrebujejo veliko kadra, s katerim pa doslej kljub deficitarnosti poklicev kuhar in natakar niso imeli perečih težav, je dejala.

Terme Čatež so doslej dobro sodelovale z novomeškim centrom biotehnike in turizma, še močnejše sodelovanje pa si obetajo v bodoče, kar je po Martinčičevi eden izmed razlogov, da so se kot soorganizator pridružili konferenci.

Ta naj bi, kot je dejala, kljub temu, da v Termah Čatež letos krize še niso posebej občutili, po stanju trenutnih rezervacij za poletno sezono pa upajo, da bo ta zelo uspešna, v času recesije ponudila izmenjavo izkušenj, mnenj, nove predloge in smernice.

Kot je povedala predstavnica novomeškega centra biotehnike in turizma Tjaša Vidrih, se njihova izobraževalna ustanova na področju turizma in gostinstva stalno udejstvuje, prihodnje leto pa bodo na njej poleg srednješolskega začeli izvajati tudi višješolski program.

Po sodbi Vidrihove je namen konference, da v sodelovanju z ostalima prirediteljema pregledajo trenutno stanje oziroma da predstavijo referate s področja turizma, gostinstva, hotelirstva ter izobraževanja na področju turizma in gostinstva, hkrati pa izmenjajo pozitivne izkušnje.

Čeprav stanje v gostinstvu in turizmu kljub napovedi stavk gostinskih delavcev ni tako slabo, je nadaljevala, je potrebno v negotovih časih, ko se recesija dotakne vseh ljudi, iskati nove poti in možnosti.

Po njenih besedah na njihovi šoli vodijo projekt ohranjanja etnološko kulinaričnih značilnosti Slovenije, ki lahko ponudi eno izmed takih novih turistično gostinskih poti. Skozi projekt so tudi prišli do podatkov, kako so se ljudje nekdaj reševali iz podobnega stanja, ti pa lahko, tako Vidrihova, pri novih priložnostih ponudijo pomoč.

V uvodnem delu je zbrane na konferenci pozdravil direktor Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Igor Hrovatič, ki je dejal, da pri zbornici podpirajo tovrstne konference, ker gredo kmetijstvo, turizem in gostinstvo z roko v roki.

Poudaril je, da bi bilo potrebno na kmetijah, ki se z naštetim ukvarjajo kot z dopolnilno dejavnostjo, dvigniti raven ponudbe in usluge, v okviru zborničnega sistema pa izvajajo izobraževanje, pri katerem jih veseli, da se vanj vključuje veliko mladine.

Kmetijstvo in turizem na kmetijah morata po Hrovatiču slediti smernicam turizma, predvsem zahtevam in uslugam, ki jih potrebujejo gostje. Obdobje recesije ima slabe in dobre strani, v negotovih časih pa se pokažejo dobre rešitve in šibke točke, je še povedal, konference, kot je današnja, pa lahko ponudijo odgovore, kako naprej, kako krizo prebroditi s čim manjšimi posledicami in kako se pripravita za v naprej, je povzel.

Po podatkih prirediteljev se večina udeležencev današnje konference, ki jo bodo po branju referatov v popoldanskem delu zaključili z okroglo mizo, prihaja iz Slovenije, udeležujejo pa se je tudi bosansko hercegovski in hrvaški predstavniki.