Novo mesto oziroma natančneje Dolenjski muzej hrani eno najpomembnejših evropskih in svetovnih arheoloških zbirk, a se tega niti Novomeščani sami ne zavedajo dobro, kaj šele da bi zgodbo o ljudeh, ki so tu živeli pred dvema tisočletjema, znali prodati svetu.

Kako to storiti, je bilo vprašanje, ki so si ga na rednem mesečnem pogovornem večeru v sklopu Pogovorov o mestu zastavili v Društvu Novo mesto, odgovor pa so poskušali najti arheolog Borut Križ, letošnji Valvazorjev nagrajenec, Marko Habjan z novomeškega Zavoda za turizem, oblikovalka Laura Fabjan in Janez Badovinac ter Alenka Lamovšek iz hostla Situla.

Dveurna razprava je vsekakor dala del odgovora - bogastva izkopane arheološke dediščine ne morejo tržiti arheologi sami, saj je njihovo poslanstvo drugje, pomembnost in bogastvo novomeške arheološke dediščine mora priti v zavest meščanov, pri čemer je zelo pomembno vključiti arheologijo na različne načine v šolo že od prvega razreda osnovne šole naprej, pomembno je stalno pojavljanje v medijih.

Poleg tega mora priložnost za mesto prepoznati in podpreti tudi politika, stvari pa morajo po besedah ekonomistke Jože Miklič v roke vzeti profesionalci, združeni v podjetju, ki bo to počelo s koncesijo in bo povezalo vse pomembne lokalne dejavnike, pri čemer lahko zelo pomembno povezovalno vlogo odigra predvsem Zavod za turizem. Le na ta način bo Novo mesto nekoč, ko bo na Kapiteljskih njivah zrasel arheološki park, lahko dobro prodajalo zgodbo o svojih prazgodovinskih predhodnikih.