V Sloveniji nadpovprečno visoka smrtnost mladih teličkov
Kljub temu da je vzreja zdravih in vitalnih telet kmetova investicija v prihodnost, Stane Glač, strokovni sodelavec za področje živinoreje na KGZS, ocenjuje, da ji slovenski rejci običajno posvečajo premalo pozornosti. Zato so tudi rezultati, če jih primerjamo z razvitimi govedorejskimi deželami, slabši.

Kot glavne razloge zanje navaja premalo znanja in izkušenj rejcev, ki živali hranijo s krmo nizke kakovosti, saj so mnogi še vedno prepričani, da mlada živina predstavlja »kanto za slabo krmo«, nepravilno rabo mlečnih nadomestkov, premalo namenjenega časa in vložka v vzrejo telet ter nezagotavljanje ustreznih bivalnih pogojev. Za teleta in mlado živino je namreč še kako pomembno, da ji rejec zagotovi čisto okolje, suho ležišče, primerno klimo in zračenje, dovolj svetlobe ter starosti in razvoju primerno kakovostno krmo.
Kazalnik blaginje živali
»V Sloveniji imamo v zadnjih letih okrog 160.000 krav. Idealna doba med telitvama je, strokovno gledano, leto dni, pri nas pa med eno in drugo telitvijo poteče več kot 420 dni, kar pomeni, da imamo zaradi te predolge dobe letno kar 20.000 manj rojenih telet. Tej izgubi pa je treba dodati še okrog 18.000 telet, ki poginejo do starosti šestih mesecev, kar skupaj znaša že skoraj 40.000 telet manj, kot bi jih lahko vzredili,« svoje ugotovitve utemeljuje Glač. »Kot kažejo raziskave, telički najpogosteje poginjajo zaradi napačne oz. pomanjkljive vzrejne tehnologije. Tako je podatek o smrtnosti telet, še posebno do starosti pol leta, celo eden najpomembnejših kazalnikov zdravstvenega statusa kmetij in blaginje živali.«
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se