Arhiv Štajerskega Tednika

Po Zakonu o divjadi in lovstvu med malo poljsko divjad uvrščamo poljske zajce, fazane, poljske jerebice in race mlakarice. Kljub veliki reproduktivni sposobnosti te divjadi je dejanski prirastek zaradi velikih izgub izredno nizek, število živali pa dodatno desetkajo vplivi človeka. Predsednik Komisije za gospodarjenje in gojitev divjadi Območnega združenja upravljavcev lovišč (OZUL) Ptujsko-ormoškega lovsko upravljavskega območja Peter Kovačec je povedal, da imajo pri nas lovci največ težav s poljskimi jerebicami, poljskimi zajci in fazani: »Ocenjujemo, da so poljske jerebice na robu izumrtja. Ker jih v naravnem okolju praktično ni več, jih seveda tudi ne lovimo.«

Po podatkih Lovske zveze Slovenije (LZS) so bile poljske jerebice do nedavnega razširjene po celotnem ravninskem obdelanem svetu v precejšnjem številu, po letu 1960 pa je številčnost močno upadla: »Jerebice danes najdemo v nekaj večjem številu le še v manjšem delu Slovenije, zlasti v Pomurju, Podravju in spodnjem Posavju.«

Na LZS so povedali, da so jerebice bioindikatorska vrsta: »Zaradi svoje vloge in občutljivosti na spremembe v kmetijskem prostoru so poljske jerebice s svojo prisotnostjo kazalke ohranjenosti zdravega naravnega okolja.« Za hiter upad številčnosti teh živali so po mnenju lovcev krive predvsem velike spremembe v kmetijstvu: mehanizacija, kemična zaščitna sredstva, nižanje deleža žit v kmetijski pridelavi itd. Vse lovske družine na Ptujskem in Ormoškem skušajo trend zaustaviti z zimskim krmljenjem male divjadi, je povedal Kovačec: »Ta vložek pri vseh presega dohodek od odstrela male divjadi.«

Preberite več v Štajerskem Tedniku