B. B., arhiv DL

##IMAGE-3488036##

Prejemki članov uprav in nadzornih svetov v javnih delniških družbah so se v letih 2007 in 2008 povečali, nato pa v 2009 znižali, kaže raziskava Združenja nadzornikov Slovenije in Združenja Manager. Kot so ocenjevali v razpravi ob prestavitvi rezultatov, so plačila nadzornikom sorazmerno nizka, razmerja plačil uprav in zaposlenih pa "zelo zmerna".

Kot kaže raziskava, katere rezultate sta združenji predstavili včeraj v Ljubljani, so povprečni skupni bruto prejemki uprav leta 2007 znašali okoli 396.400 evrov, kar je skoraj 24 odstotkov več kot leta 2006. Leta 2008 so znašali v povprečju okoli 437.300 evrov, leta 2009 pa 387.800 evrov.

V letu 2009 se je opazno znižal delež variabilne plače in udeležbe pri dobičku v prejemkih uprave. V letih 2007 in 2008 je znašal 19,2 in 24,4 odstotka, leta 2009 pa le še 4,2 odstotka. To po besedah ene od avtoric raziskave Sergeje Slapničar z ljubljanske ekonomske fakultete kaže, da so se v letu 2009 družbe sproti prilagajale slabšemu finančnemu rezultatu.

Član uprave je imel leta 2007 v povprečju 9,8-krat višji bruto prejemek, kot je znašala povprečna bruto plača v podjetju (vključno z individualnimi pogodbami). Leta 2008 je bil ta prejemek višji za 8,7-krat, leta 2009 pa za 7,3-krat.

Neto prejemki člana uprave so povprečno neto plačo v podjetju v letu 2007 presegli za šestkrat, v letu 2008 za 6,2-krat, v letu 2009 pa za 5,4-krat.

"To so zelo zmerna, nikakor ne pretirana razmerja," meni Slapničarjeva.

Najvišje prejemke so v vseh treh obravnavanih letih prejeli člani uprave Krke (1,879 milijona, 2,03 milijona in 2,24 milijona evrov). Leta 2007 je bil na drugem mestu Petrol (1,876 milijona), na tretjem pa Istrabenz (1,37 milijona). Leta 2008 je bila druga uprava Gorenja (1,67 milijona), tretja pa uprava Petrola (1,56 milijona), leta 2009 pa druga prav tako uprava Gorenja (1,29 milijona), tretja pa uprava Telekoma Slovenije (1,16 milijona evrov).

Skupni prejemki nadzornikov javnih delniških družb so leta 2007 v povprečju znašali okoli 103.600 evrov (največ v Mercatorju, 431.000 evrov), leta 2008 nekaj manj kot 79.000 evrov (največ v Savi, 328.000 evrov), leta 2009 pa okoli 60.300 evrov bruto (največ v Mercatorju, okoli 236.800 evrov).

Prejemek člana uprave je v letu 2007 v povprečju presegel prejemek člana nadzornega sveta za 26,5-krat, leta 2008 za 34,1-krat, v letu 2009 pa za 51-krat. V Evropi je primerljivo razmerje med plačilom uprave in nadzornega sveta 12-kratnik, je ugotavljala izvršna direktorica Združenja Manager Sonja Šmuc.

V razpravi ob predstavitvi raziskave je profesor na mariborski ekonomsko-poslovni fakulteti Borut Bratina dejal, da je neselektivno omejevanje plač slovenskemu gospodarstvu prineslo škodo. Plačila nadzornikom so glede na raziskavo sorazmerno majhen strošek za družbe, pravi in se sprašuje, ali v družbah menijo, da nadzor ni potreben ali da je vreden le toliko. Bratina pravi tudi, da v Sloveniji ni učinkovitih modelov na področju uporabe variabilnega nagrajevanja.

Predsednica upravnega odbora SKB banke Cvetka Selšek je menila, da raziskava "odstira tabu z vprašanja plač". Zavzema se za to, da so plače "transparentne" in tudi "primerne". S tem bodo krepile "ustvarjanje gospodarstva, ki bo korektno, ki ne bo mejilo na kriminal in v katerem menedžerji ne bodo imeli kupa skritih podjetij, ker morajo skrbeti za to, kako bodo živeli v pokoju".

Generalni direktor družbe Danfoss Trata Aleksander Zalaznik je ocenil, da rezultati ne kažejo "nič ekscesnega" in da so razmerja med plačili uprav in zaposlenih "sorazmerno nizka".

Predsednik uprave Kapitalske družbe in predsednik Združenja nadzornikov Slovenije Borut Jamnik pravi, da je trg teh prejemkov "izrazito reguliran", ali je to dobro ali ne, pa se ni želel opredeljevati, in sicer tudi ker se o tem pogosto populistično razpravlja.

Upravni odbor združenja nadzornikov sicer državi predlaga, naj v prihodnje - sklep vlade iz januarja 2009 o omejevanju plačil nadzornikov v večinski državni lasti se izteče konec leta - plačila tem nadzornikom uredi v kodeksu upravljanja družb s kapitalskimi naložbami države, ki ga bo morala sprejeti nova agencija za upravljanje s kapitalskimi naložbami države. Opozarja tudi na neprimernost t.i. Lahovnikovega zakona, ki je omejil prejemke uprav v družbah v večinski državni lasti.